Membranje

Čeprav se je svet skrčil v globalno vas, se lahko tuji planeti začnejo že takoj za prvo nacionalno mejo. Tak svet je tudi Italija, svetovna kulturna velesila in soseda, o kateri pa zelo malo vemo. Razen … če redno spremljamo našega današnjega sogovornika: igralca, prevajalca in dopisnika RTV Slovenija iz Rima Janka Petrovca. Janko poskuša […]

“Vedno me je najbolj zanimala znanost. A sem vedel, da nimam prave zavzetosti in natančnosti, da bi lahko tudi sam postal znanstvenik. Nato sem med študijem odkril izbirni predmet komuniciranje znanosti. Pomislil sem, da je to morda moja najboljša priložnost, da se na drugačen način posvetim področjem, ki me privlačijo.” Težko bi se bolje odločil, […]

Če nas v nekem trenutku zebe, si težko predstavljamo, da se planet v resnici vse bolj segreva. Če nam je vroče, si enako težko predstavljamo, da lahko trenutna vročina čez nekaj generacij prinese novo ledeno dobo. Zelo človeški so tudi drugi naši odzivi na novice o spreminjanju okolja: od depresije do hedonizma, apatije ali popolnega […]

Margaret Atwood ni navdušena, kadar jo predstavijo kot avtorico znanstvene fantastike. Rada namreč pove, da si ni v knjigah ničesar izmislila, ampak so se vsi njeni literarni zapleti že nekoč zgodili resničnim ljudem in družbenim skupinam. Podobno velja za Deklino zgodbo. Poskusi nadzora nad rojevanjem, neenakost žensk in družbe, ki temeljijo na tradiciji in verskem […]

Marsowska ekipa je v času koronavirusa obtičala vsak na svojem koncu sveta. Ne samo Marko, ki je dejansko nekje daleč – na Švedskem, – ampak tudi za popotovanje med Ljubljano in mariborom je nenadoma potrebnih več dokumentov in dokazil, kot jih je bilo še pred novim letom imeti za pot okoli sveta. Vsaj za državljane […]

V naši čisto prvi epizodi Membranja smo se pred dobrimi tremi leti vprašali, koga naj volimo. Nekaj dni pred letošnjimi parlamentarnimi volitvami je enako vprašanje znova aktualno. Odgovori pa se zdijo še bolj črnogledi kot takrat, ko smo na ljubljanskih Žalah posneli ta pogovor.

Ko govorimo o internetnih propagandnih vojnah, najbrž pomislimo na Ameriko in Rusijo. Toda internetnega širjenja zmede, dezinformacij in laži ni treba iskati na drugi celini. To znamo zelo dobro početi tudi sami, je povedala avstrijska novinarka in raziskovalka Ingrid Brodnig.

Revni so sami krivi, da so revni. Revščina je posledica značajske in moralne šibkosti. Revni so grešniki. Grešniki so slabi, slabe pa je treba zapreti. Zato je v zaporu toliko revežev.

Kdo smo Marsowci? Kakšne so naše zgodbe? Kdaj smo se spoznali in kako smo sploh pomislili na mikrofonanje? Vse to smo se pogovarjali na letošnjem prednovoletnem srečanju in po kaki uri klepeta izvlekli snemalko. Da nas tudi vi malo bolje spoznate.

Švedska velja za zgled socialne države. Toda življenje švedskega pisatelja Kristiana Lundberga, ki se je moral preživljati z delom v malmöjskem pristanišču za pretovarjanje avtomobilov, je bolj spominjalo na prizore z začetka dvajsetega stoletja.

Organizirana kriminalna družba Darka Šarića je delovala kot izjemno uspešna mednarodna korporacija. Upoštevala je pravila trga in konkurence, ponudila najboljše razmerje med ceno in kakovostjo ter s podporo domače politike osvojila evropski trg. Heroina in drugih trdih drog.

Za biografski (riso)roman o intelektualki in revolucionarki Rosi Luxembourg smo dolgo izbirali primernega sogovornika. Potem smo izvedeli, da se bo letošnjega stripovskega festivala Tinta udeležila kar avtorica romana Kate Evans. In hitro pograbili mikrofone. 

V zadnjem tisočletju so se pesniki zelo redko odločali za pisanje čisto pravega epa, v katerem bi opisali zgodovino starih narodov in usode njihovih junakov. Pesnik Boris A. Novak se ni ustrašil takšne žlahtne norosti, saj je poskusil s trilogijo Vrata nepovrata opisati zadnji dve stoletji, ki sta se velikokrat prepletli prav v njegovi rodbini.

V zadnjem tisočletju so se pesniki zelo redko odločali za pisanje čisto pravega epa, v katerem bi opisali zgodovino starih narodov in usode njihovih junakov. Pesnik Boris A. Novak se ni ustrašil takšne žlahtne norosti, saj je poskusil s trilogijo Vrata nepovrata opisati zadnji dve stoletji, ki sta se velikokrat prepletli prav v njegovi rodbini.

Britanski novinar in pisatelj George Orwell je zelo visoko na seznamu ljudi, s katerimi bi šlo Membranje v posmrtnem življenju na pijačo in klepet. Zagotovo bi se nam takoj pridružila tudi tokratna sogovornica: prevajalka Tina Mahkota.

Britanski publicist in pisatelj George Orwell je veliko razmišljal o zgodovini. Zanimalo ga je, kako zgodovina sploh nastaja. Kdo opisuje dogodke, kdo razlaga pretekle dokumente, čigavi glasovi se ohranijo in kateri so izgubljeni. Od tega je odvisno, kdo bo razumel sedanjost in nadzoroval prihodnost.

Ameriški predavatelji, ki so nastopili na mednarodnem festivalu novinarstva v Perugii, se večinoma niso sprijaznili z lansko zmago Donalda Trumpa. Med njimi je bila tudi direktorica centra za človekove pravice na kalifornijski univerzi Berkeley Alexa Koenig.

Odtekanje zaupnih podatkov je postalo zelo pogost medijski dogodek. V zgodbi ponavadi sodelujejo skrivnostni pravičnik, preiskovalni novinar in pogumen urednik ali aktivist, ki je pripravljen dokumente objaviti. Toda resničnost je le redko tako preprosta.

Bodeča žica je tehnična ovira. Vojska je izobraževalna ustanova. Vojna je mirovno posredovanje. Kriza je priložnost. Laž je alternativna resnica. Propaganda je komuniciranje z javnostjo. Rasist je pripadnik ogrožene večine. Najprej pa je treba naštete besede umestiti v prepričljiv jezikovni okvir.

Ste že kdaj sanjali, da so vas med spanjem zasule knjige, ki jih imate na omarah, ob postelji, na policah ali nočni omarici? O takšni nočni mori je pisal češki pisatelj Bohumil Hrabal v knjigi Prebučna samota. Midva pa sva poizvedela, katere knjige naju bodo ustrahovale v letošnjem letu.