Jezikovni Pogovori

Jezik je sistem simbolov in pravil, ki nam omogoča komunikacijo in tvorjenje kompleksnih misli. Jezikovne sposobnosti pa so najbolj osupljive sposobnosti človeškega uma. Tako pravi Anka Slana Ozimič, diplomirana socialna pedagoginja, magistrica kognitivne znanosti ter doktorica nevroznanosti, ki bo gostja tokratnih Jezikovnih pogovorov. V oddaji se bomo posvetili vprašanjem, kako možgani procesirajo jezik, katera možganska področja in strukture so vključene v procesiranje jezika ter kako možgani omogočajo razumevanje znakovnega jezika in Braillove pisave (foto: Elisa/Pixabay).

Vsi moji dokumentarni filmi so politični in pripovedujejo o uporu, čeprav je izhodišče vedno osebno: moja družina, moj materni jezik, izguba družinskih članov, izguba jezika in izguba spomina, je zapisala filmska ustvarjalka Andrina Mračnikar. V oddaji smo se z njo pogovarjali o filmu Izginjanje/Verschwinden, ki si ga je v teh dneh mogoče ogledati v slovenskih kinematografih (foto:Vertigo).

Janez Nepomuk Primic je eden tistih izjemnih posameznikov v naši zgodovini, ki jih mora širša slovenska javnost šele odkriti. Pred dvema stoletjema je prvi zapisal besedo Slovenija v slovenščini (v pismu Vodniku leta 1810), prvi je tudi Slovenijo definiral kot ozemeljsko celoto (v tisku v nemščini leta 1814). Bil je izjemno inovativen jezikoslovec, saj je avtor prvega slovenskega diplomatskega besedila. O okoliščinah njegovega nastanka smo se pogovarjali z diplomatom, zgodovinarjem in jezikoslovcem Janezom Šumrado, urednikom monografije Rojevanje slovenskega diplomatskega jezika (ponovitev).

V habsburški monarhiji se je uporabljalo vsaj 42 jezikov in mnogo izmed njih se je v času Avstro-Ogrske tudi prevajalo in tolmačilo. Zanimivi so primeri tolmačenja s strani služničadi in kuharic, sicer pa se je prevajalo in tolmačilo tudi v javni upravi na neformalni in formalni ravni. Med Slovenci je manj znana prevajalska dejavnost Josipa Stritarja, ki je prevajal za potrebe Avstro-Ogrske. Vlogi prevajanja in tolmačenja za zagotavljanje sporazumevanja v večjezični habsburški monarhiji je namenjena monografija Das habsburgische Babylon (Habsburški Babilon) 1848–1918, ki je nastala v sodelovanju mariborske in graške univerze. Gostja oddaje je sourednica monografije dr. Aleksandra Nuč Blažič, predstojnica Oddelka za prevodoslovje Univerze v Mariboru (foto: Praesens).

Naprave ameriškega podjetja Apple, ki izdeluje tablične in osebne računalnike, pametne telefone, mobilne predvajalnike glasbe in različne spletne storitve, je mogoče uporabljati v vseh jezikih sosednjih držav, le v slovenščini ne. V slovenščini tudi ni mogoče spremljati vsebin dveh največjih spletnih ponudnikov filmov in serij Netflix in Disney plus, čeprav so na voljo v nekaterih slovenščini primerljivih jezikih, kot je islandščina. Po več kot petih letih opozarjanja se zdi, da so se v multinacionalnem Applu, v nasprotju z Netflixom in Disneyjem plus, vendarle zganili. S predstavniki Appla sta se sestala evropska poslanka Irena Joveva in svetovalec ministrice za kulturo za medije Lenart Kučič. Pri Applu so postali pozorni na napovedane spremembe zakona o javni rabi slovenščine, občutljivi pa so tudi za pobude, ki bi lahko javno mnenje obrnile proti njim in se razširile v mednarodni prostor.

Ruščina v Ukrajini ni prepovedana, pravi jezikoslovka Marija Sotnikova Štravs. Je pa lahko sankcionirana javna raba ruskega in drugih jezikov, ki izključuje ukrajinščino. V drugem delu pogovora smo se z Ukrajinko, ki se je pred 20 leti preselila v Slovenijo in tukaj doktorirala, pogovarjali tudi o tem, kako Ukrajinci doživljajo danes ruski jezik in kakšna bo verjetno njegova raba v Ukrajini po vojni (foto Pixabay).

Marija Sotnikova Štravs je otroštvo preživela v mestu Stahanov v Luganski regiji, ki jo je Rusija med vojno priključila svojemu ozemlju. Odraščala je v pretežno rusko govorečem okolju. Starši so se z njo pogovarjali v ruščini in tudi šolski pouk je potekal po večini v ruskem jeziku. Potem ko so jo nenapovedano obiskali ukrajinski sorodniki z drugega konca države, je začela podrobneje spoznavati družinsko in ukrajinsko zgodovino. V Slovenijo se je preselila pred dvajsetimi leti. Leta 2019 je na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani dokončala doktorski študij. Raziskovalno se med drugim posveča jezikovni politiki, zgodovini, slovanskim in keltskim jezikom (predvsem škotski gelščini) ter varstvu manjšin, deluje pa predvsem kot prevajalka. V prvem delu pogovora smo se z njo pogovarjali o njenem odraščanju v Ukrajini (foto Pixabay).

Novinarka, pisateljica Andrea Marcolongo je o svoji knjigi z naslovom Bistroumni jezik: devet epskih razlogov, zakaj ljubiti grščino zapisala, da je to knjiga o ljubezni do jezika, in še pomembneje, o ljubezni do ljudi, ki ta jezik govorijo. Njena knjiga je postala uspešnica, to pa je pri knjigah o jeziku redek primer. O fenomenu te knjige in bistroumnosti grškega jezika smo se pogovarjali z Dragico Fabjan Andritsakos, profesorico stare grščine in latinščine.

Čeprav je najpogostejša prva otrokova beseda mama, ni pri vseh otrocih tako. Raziskava o prvih petih besedah slovenskih dojenčkov in malčkov je pokazala, da so prve besede lahko tudi hvala, avto, duda, raca, jesti, oče. Iz raziskave je razvidno, da tako dečki kot deklice spregovorijo v istem obdobju in uporabljajo podobne besede za izražanje svojih potreb, izsledki pa dajejo še zanimive primerjave z drugimi jezikovnimi skupinami. O prvih petih besedah slovenskih otrok in priporočilih za spodbujanje zgodnjega razvoja besedišča v pogovoru z Niko Jelenc, magistrico profesorico logopedije in surdopedagogike z Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča. Oddaja je tudi povabilo k poslušanju mednarodnega festivala radijske igre za dojenčke in malčke z naslovom Poslušati skupaj, kako lahko poslušamo skupaj in zakaj poslušati skupaj, ki se začenja v nedeljo, 26. marca. Na Radiu Slovenija se bodo zvrstile radijske igre za dojenčke, malčke in starše, umetniški program pa bodo v okviru mini radijskega simpozija p

Stara indijščina oziroma sanskrt je ena izmed nosilnih filologij indoevropskega primerjalnega jezikoslovja. V današnji oddaji bomo predstavili Učbenik klasičnega sanskrta, ki je lani izšel v indološki seriji zbirke Studia Indogermanica Labacensia Katedre za primerjalno jezikoslovje Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Gre za tretji učbenik stare indijščine v tej seriji. Pridružuje se Berilu vedske proze in učbeniku Razgledi po staroindijski književnosti. Učbenik je napisal dr. Luka Repanšek, docent za indoevropsko primerjalno jezikoslovje na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Gost je dr. Simon Krek, vodja projekta Razvoj slovenščine v digitalnem okolju, ki se je končal v obdobju, v katerem se začenjamo zavedati, kakšen tehnološki preboj prinaša umetna inteligenca ChatGPT. V oddaji tudi o žgočem vprašanju, kako se bo nadaljevala digitalizacija slovenščine, zdaj ko se je projekt končal.

Na srednji trgovski in aranžerski šoli v Ljubljani dokazujejo, da je mogoče uspešno jezikovno vključevanje dijakov priseljencev v šolski program. Je pa za to potrebno veliko socialnega čuta, pa tudi požrtvovalnosti učiteljev in dijakov. Gre za več kot le poklic. Učenje slovenščine otrok priseljencev je namreč poslanstvo, ki ima značilnosti humanitarnega dela. Gostje pogovora bodo učiteljici slovenščine Magda Horvat in Alenka Medved ter ravnateljica Elizabeta Hernaus Berlec.

Kar 40 odstotkov učencev na svetu nima dostopa do izobraževanja v jeziku, ki ga govorijo ali razumejo, poudarjajo pri UNESCU. Čeprav je to še vedno velik problem, pa se kaže napredek pri razumevanju pomena večjezičnega izobraževanja. Temu je namenjen tudi mednarodni dan maternega jezika, ki ga zaznamujemo 21. februarja. V oddaji smo se osredotočili na jezikovno vključevanje otrok priseljencev in romskih otrok na slovenske šole. Gostja je Bronka Straus z Urada za razvoj in kakovost izobraževanja na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje. Poklicali pa smo tudi Matejo Kosec, romsko pomočnico na OŠ Metlika.

Gost je doc. dr. Blaž Koritnik, predstojnik Kliničnega inštituta za klinično nevrofiziologijo. Opisal je delovanje možganskega govornega in jezikovnega sistema, njegove okvare in tako imenovani bralnik misli, ki omogoča sporazumevanje z bolniki s sindromom vklenjene zavesti, ki ne zmorejo nobenih gibov in sporazumevanja.

Prešeren je ustvaril estetiko slovenskega jezika. Šele on je pokazal, kako slovenščina zveni, in ji tako omogočil, da je v celoti zaživela. Tega niso storili ne njegovi predhodniki, kolikor jih je bilo, ne prevajalci Biblije. Prešeren tako ni samo velik pesnik, ampak tudi velik jezikovni delavec. O odločilnosti njegove poezije za razvoj slovenskega jezika in jezikovnih temeljih, ki so jo omogočili, smo se pogovarjali z akademikom prof. dr. Jankom Kosom, letošnjim dobitnikom Trubarjevega priznanja (ponovitev pogovora).

Sodobni pravopisi naj bi težili k prožnosti v normi, ponujali naj bi čim več izbir, informacij in opisov, hkrati pa bi morali biti po meri tudi tistim, ki ne želijo razmišljati o jeziku. Ali bo to uspelo tudi osmemu slovenskemu pravopisu, ki je v nastajanju? V pogovoru s Heleno Dobrovoljc, vodjo Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU, smo orisali poglavji, ki sta ta hip v javni razpravi, in sicer poglavje Slovnični oris za pravopis ter pravila za prevzemanje iz prvih desetih tujih jezikov (albanščina, estonščina, finščina, francoščina, italijanščina, madžarščina, poljščina, slovaščina, španščina, turščina), ki so zbrana v poglavju O prevzemanju iz posameznih jezikov (foto: Gerd Altmann/Pixabay).

Tolmačenje na Mednarodnem kazenskem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu velja za eno izmed najzahtevnejših ne le jezikovno, ampak tudi psihološko. Priče so opisovale okrutna dejanja, obtoženci so žalili sodišče, eden izmed njih pa je pred sodniki storil celo samomor. Uporabljali so različna bosanska narečja in turcizme, zato se je včasih zgodilo, da noben tolmač ni poznal pravega pomena besede. O intenzivni izkušnji tolmačenja v Haagu smo se pogovarjali z Milojko Popović, ki ji je Združenje konferenčnih tolmačev Slovenije ob letošnji petdesetletnici podelilo častno članstvo. V pogovoru nam je predstavila tudi sodelovanje na škotskem sodišču na Nizozemskem, ki se je ukvarjalo z zadevo Lockerbie. V strmoglavljenju potniškega letala v tej škotski vasi je leta 1988 umrlo vseh 259 oseb v letalu in 11 vaščanov. Za vzrok nesreče so sumili, da je na letalu eksplodirala bomba (foto: Reuters).

Milojka Popović se je pred petimi desetletji odločila za poklic konferenčnega tolmača, ko tega poklica v Sloveniji še ni bilo. V Socialistični zvezi delovnega ljudstva je bilo definiranih veliko poklicev, tudi čarovniki so našli svoje mesto v njem, vendar konferenčnih tolmačev takrat niso poznali. Ta poklic je bilo treba šele uveljaviti in postaviti temelje za izobraževanje. Pri vsem tem je sodelovala Milojka Popović, zato ji je Združenje konferenčnih tolmačev Slovenije ob letošnji petdesetletnici podelilo častno članstvo. V pogovoru je opisala začetke konferenčnega tolmačenja pri nas in anekdote iz obdobja, ko so tolmačili v omarah, organizatorji konferenc pa so skoraj pozabili, da so tudi tolmači ljudje, ki ne morejo delati od jutra do večera.

Jezuitsko gledališče v Ljubljani velja za prvo pravo kontinuirano gledališče na Slovenskem. Delovalo je 170 let in postavljalo temelje za razvoj splošne kulture. Čeprav so bile predstave po večini v latinščini, pa so v njih našli mesto tudi ljudski jeziki. Za občinstvo, ki je bilo nevešče latinščine, so pripravili povzetke in uporabili še druga izrazna sredstva. O tem, kako so jezuiti jezikovno približali latinske predstave širšemu občinstvu, v pogovoru z dr. Moniko Deželak Trojar z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU.

Medtem ko še poteka glasovanje za slovensko besedo leta, so ponekod drugje že izbrali besedo, ki je najbolj zaznamovala preteklo leto. Ravno danes so na Poljskem za besedo leta razglasili besedo vojna. Ta beseda zaradi zanikanja vojne v Ukrajini seveda ne bi mogla biti ruska beseda leta, je pa vsekakor nekoliko presenetljivo, da so v Rusiji razglasili za besedo leta, oziroma besedno zvezo leta, specialno vojaško operacijo, kar kaže tudi na to, kako zelo občutijo Rusi posledice vojne. O razlogih za izbor drugih besed leta in finalistkah za slovensko besedo leta v pogovoru z vodjo komisije dr. Simono Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Svoj glas lahko do 20. januarja oddate na spletni strani akcije za eno izmed 11 finalistk: bot, draginja, energent, femicid, gasilec, predator, predsednica, povzemalnik, supervolilno leto, svoboda, vojna (foto: Pixabay).