Od Genov Do Zvezd

Toyotin sistem proizvodnje velja za najpomembnejšo inovacijo na področju upravljanja industrijske proizvodnje po tem, ko je Henry Ford uvedel tekoči trak za serijsko izdelavo avtomobilov. Prav zaradi odličnih rezultatov ga poskušajo že nekaj desetletij z večjimi in manjšimi uspehi kopirati in za svoje potrebe prirediti tudi druge tovarne po svetu. Žal pa veliko posnemovalcev ne dojame bistva sistema, ki temelji na dolgoročni viziji in konstruktivnem iskrenem sodelovanju vseh zaposlenih pri skrbi za kakovost. Pogosto so pod preprostimi slogani, kot je denimo vitka proizvodnja (lean production), aplicirali le nekatere parcialne ideje in jih uporabili samo za optimizacijo poslovanja ter odpuščanje, pozabili pa so na to, da je temelj Toyotinega uspeha povsem nasprotno v zavezništvu med vodstvom, lastniki in delavci.

Avgusta 1945 so se »trije Antoni« (Peterlin, Kuhelj in Moljk) odpravili na nenavadno misijo v tujino. Kot učitelji na ljubljanski univerzi so ugotovili, da nimajo laboratorijske opreme, zato so se odločili, da gredo po nakupih v Milano. Predsednik slovenske vlade Boris Kidrič jim je priskrbel tri milijone lir v gotovini, a v bankovcih po sto lir, zato so imeli s seboj kar za tri kovčke denarja.

Ženske žal dolgo niso mogle postati znanstvenice; to se je začelo spreminjati šele v začetku dvajsetega stoletja. Ana Mayer iz Lož pri Vipavi je bila ena prvih, ki ji je uspelo premagati mnoge administrativne in ideološke prepreke. Leta 1920 je kot prva oseba zagovarjala doktorat na novoustanovljeni ljubljanski univerzi in postala prva ženska, ki se je na univerzi akademsko zaposlila.

Na Kemijskem inštitutu smo se 14. junija 2019 pogovarjali o pomenu besede znanstvenik, o družbeni vlogi znanstvenika v sodobnem svetu in o osebnih izkušnjah znanstvenikov in znanstvenic pri delovanju v akademskem, korporativnem, medijskem in uradniškem okolju. Udeleženci okrogle mize: dr. Neža Kogovšek Šalamon - nekdanja direktorica Mirovnega inštituta, sedaj vodja pravnega oddelka pri Zagovorniku načela enakosti dr. Matevž Dular - profesor strojništva na Univerzi v Ljubljani dr. Tea Romih - članica upravnega odbora Mlade akademije dr. Dominik Gaser - vodja oddelka Celična in Molekularna biologija pri podjetju Lek d.d. dr. Roman Jerala - raziskovalec na Kemijskem inštitutu dr. Sašo Dolenc - filozof znanosti in znanstveni publicist, ki je pogovor tudi vodil

Devetega februarja 1905 se je mlad doktor kemije Maks Samec z vojaškim pilotom odpravil na raziskovalni balonarski polet. Z Dunaja sta se skozi oblake povzpela na 4000 metrov višine, kjer ju je obsijalo zimsko sonce. Ob prelepem razgledu sta izvedla nekaj meteoroloških meritev, nato pa sta poskušala ostati čim več časa nad oblaki.

Velikonočni otok sredi južnega dela Pacifika je eden najbolj odročnih koncev našega planeta, ki so ga za stalno naselili ljudje že pred prihodom Evropejcev. Rapa Nui, kot otoku pravijo domačini, je vulkanskega izvora in ni veliko večji, kot hrvaški otok Vis. Velikonočni otok je danes najbolj znan po velikanskih kamnitih kipih v obliki stiliziranih obrazov. A že ko je nizozemski kapitan Jakob Roggeveen na veliko noč leta 1722 kot prvi Evropejec zagledal otok, se je vprašal, kako neki so lahko domačini postavili toliko več deset ton težkih in tudi dobrih deset metrov visokih kamnitih kipov, ko pa na otoku ni dreves.

Pravkar mineva petsto let od Leonardove smrti 2. maja 1519.

Bilo je dokaj običajno afriško jutro. Paleoantropolog Donald C. Johanson je s svojim mladim sodelavcem Tomom Grayem srkal jutranjo kavo in premleval, kam bi se tisti dan odpravil v lov na fosile. V odmaknjene predele Etiopije ga je privabila želja, da bi našel kak kos okostja naših davnih prednikov ali vsaj njihovih bližnjih sorodnikov. Ukvarjal se je namreč z evolucijo človeka in drugih hominidov, tokrat pa je iskal fosile iz obdobja, ko naj bi se naši predniki šele postavljali na dve nogi.

Posnetek intervjuja, ki ga je za oddajo Hevreka na Radiu Trst posnela Marija Brecelj. Iztočnica pogovora je bilo predavanje v Trstu na povabilo študijskega programa Komuniciranje znanosti, ki poteka na Mednarodni visoki šoli za napredne študije SiSSA.

Ko se je želel šestnajstletni Albert Einstein vpisati na študij fizike in matematike, so ga na Univerzi v Zürichu zavrnili. Čeprav je bil prepričan, da ima že dovolj znanja, da bo lahko uspešno opravil sprejemne izpite in ne glede na mladost normalno študiral, mu komisije na fakulteti ni uspelo prepričati. Na preizkusu znanja se je dejansko zelo dobro odrezal pri matematiki in fiziki, žal pa je bistveno slabše odgovarjal na vprašanja s področja literature, francoščine in zgodovine, zato ga na študij niso sprejeli...

Koncert Keitha Jarretta v Kölnu je primer, kako lahko nepredvidljive naključne okoliščine, za katere se zdi, da vodijo v katastrofo in neuspeh, v nekaterih primerih pripeljejo do vrhunskih rezultatov. Pianist je bil prisiljen igrati drugače, zato je ustvaril zvoke, ki jih ne bi, če bi sedel za dobrim koncertnim klavirjem. A seveda zagotovil, da se bo zgodil čudež, v takšnih primerih ni, zato se nepredvidljivim okoliščinam vsi raje izognemo.

Če bi vas kdo vprašal, katera izmed človekovih iznajdb v 20. stoletju je najpomembnejša, verjetno ne bi prav dolgo razmišljali. Večina bi najprej pomislila na elektroniko ali iznajdbo antibiotikov. Malo verjetno pa je, da bi komerkoli na misel prišel kemični proces, ki ga je po dolgotrajnem trudu pred dobrimi sto leti iznašel Fritz Haber, danes že skorajda pozabljen nemški kemik judovskega rodu.

Zgodba se sliši skorajda neverjetno: slavna igralka, o kateri časopisi pišejo kot o najlepši ženski na svetu, ima že vrh glave zabav in zvezdniškega blišča, zato se s prijateljem avantgardnim skladateljem tik pred drugo svetovno vojno odloči, da bo razvila daljinsko vodeni torpedo.

Razmerje med spoloma v orkestrih se je začelo izenačevati šele, ko so za zaveso postali glasbeniki in glasbenice tudi dejansko enaki v vsem drugem kot le v igranju inštrumenta.

Po čem se ljudje najbolj razlikujemo od drugih živih bitij? Posebnosti, ki so značilne le za človeka, lahko zlahka naštejemo. Nobeno drugo živo bitje za sporazumevanje ne uporablja kompleksnega jezika, ne more vnaprej premisliti posledic svojih dejanj in nima razvitega tako zapletenega sistema medosebnih odnosov. Lahko bi navedli še veliko drugih lastnosti, ki so značilne le za ljudi, a najbolj preprosto bi vse te značilnosti povzeli s krovno ugotovitvijo, da jih ne bi mogli imeti, če ne bi imeli velikih možganov, ki so ena izmed najbolj izpopolnjenih stvaritev narave.

A chapter from *How Old is Time? Short Stories from Science, History and Philosophy* saso-dolenc.com/how-old-is-time Read by John Stubbs. Today, he would have presented his findings at a press conference, but because the year was 1833, mathematician Charles Babbage threw a party for celebrated guests, at a salon as it was called then. Among the guests were respected aristocrats, artists, scientists and indeed everyone who was anyone in London society at the time. The company included the young Ada Byron, who was very interested in technological novelties.

Da se je lahko leta 1893 kot prva ženska vpisala na študij medicine na Univerzi v Rimu, Marii Montessori ni bilo treba zbrati le dokazil o znanju naravoslovja in latinščine, ampak je morala premagati tudi veliko predsodkov. Odgovorne na fakulteti je namreč skrbelo, da bo mlado dekle med študenti povzročilo preveč razburjenja, zato so ji dovolili prihod v predavalnico šele tik pred začetkom predavanj, ko so njeni kolegi že sedeli na svojih mestih.

Danes ni več nobena skrivnost, da je vzrok intimnemu občutenju sreče in zadovoljstva izločanje tako imenovanih kemikalij sreče v možganih. Manj znano pa je, da tovrstne občutke povzročajo štiri različne vrste kemikalij.

Jezik je, če poskušamo na kratko povzeti njegovo bistvo, metoda za prenašanje idej iz ene človeške glave v drugo. S pomočjo glasov, ki jih ustvarjajo usta, ali z uporabo črt in pik na papirju lahko prenašamo misli iz enih možganov v druge. Ocenjujejo, da ljudje po svetu govorijo nekje med 6000 in 7000 različnih jezikov. Na Papui Novi Gvineji, ki velja za eno od jezikovno najbolj pestrih področij na Zemlji, je v rabi več kot 300 jezikov, največ ljudi pa trenutno kot materni jezik govori mandarinsko kitajščino. Za slovenščino se nam zdi, da ima veliko posebnosti, a obstajajo še bistveno bolj nenavadni jeziki, kot je naš. Na svetu je okrog 400 jezikov, ki poznajo dvojino, tako da slovenščina glede tega nikakor ni izjema.

Zakonska ureditev evtanazije tistim, ki jih bolezen privede do nevzdržnega trpljenja, odpre možnost odprtega in iskrenega pogovora o svojih težavah z bližnjimi in zdravstvenim osebjem. Misli o končanju življenja tako ne povzročajo več nelagodja in niso več tabu tema, o kateri se ne spodobi odprto pogovarjati. Marsikomu, ki trpi hude bolečine, že samo obstoj možnosti izhoda bistveno olajša spopadanje z vsakodnevnim trpljenjem.