Vroi Mikrofon

Ko je 600 metrov nad Hirošimo nastala ognjena krogla, je bila stara 12 let. Vse je v trenutku postalo rdeče. Barva jo je prevzela, spomnila jo je na sončni vzhod. Potem jo je vrglo ob tla. Kasaoka Sadae je danes 92 let stara hibakuša, ki s svojim pričanjem želi spodbuditi k razmisleku o grozotah jedrskega orožja, tragediji vojne in pomenu miru. Obiskala je tudi Ljubljano.Sogovorniki: Kasaoka Sadae, hibakuša; Ishida Yoshifumi, direktor Spominskega muzeja miru v Hirošimi; dr. Peter Purg, Fakulteta za humanistiko.

Varuh človekovih pravic je v posebnem poročilu Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana dal več kot 50 priporočil, pri čemer so po njegovem mnenju še posebej skrb vzbujajoče navedbe, da naj bi se fizično in psihično nasilje v različnih oblikah izvajalo med drugim tudi nad starejšimi pacienti z demenco in močno agitiranih pacientih, ki bi jim bilo zaradi njihovega zdravstvenega stanja treba ponuditi njim prilagojeno zdravstveno obravnavo. Bi v tujini zdravstveno ustanovo, v kateri prihaja do takih nepravilnosti, kot so se dogajale v največji psihiatrični kliniki v Sloveniji, že zaprli?

Družba Plinovodi na Laborah v Kranju načrtuje gradnjo 2.5 kilometra dolgega odseka plinovoda. Trasa prenosnega plinovoda bo ponekod potekala tudi po sredini kmetijskih zemljišč, čemur lastniki odločno nasprotujejo in opozarjajo da bo z obremenitvijo nepremičnine in vpisom služnosti v javno korist omejeno njihovo nadaljnje gospodarjenje ter prihodnje razpolaganje z zemljišči. V Plinovodih pojasnjujejo, da sprememba trase ni mogoča tudi zaradi predpisanih odmikov na ureditvenem območju. Na kranjski mestni občini pa pojasnjujejo, da je bil za to območje pred štirimi leti na mestnem svetu sprejet občinski podrobni prostorski načrt, v katerem je bila načrtovana tudi prestavitev in obnova prenosnih plinovodov. V času javne razgrnitve niso prejeli nobenih pripomb. Kmetje lastniki zdaj dobivajo vabila za ustne obravnave na kranjski upravni enoti, ki vodi postopke. V prizadevanjih za drugačno rešitev, pomembno za ohranitev kmetijskih zemljišč, pa najemajo odvetnike.

Svet se spreminja pred našimi očmi, gospodarstvo in ekonomija pa z njim. Kako geopolitična svetovna trenja vplivajo na Slovenijo, kako hitro napredujeta Kitajska in Indija, je v svetovni ekonomiji še kaj prostora za Evropo? Slovenska vlada v letu 2025 napoveduje uvedbo nepremičninskega davka, pokojninsko reformo, zdravstvena reforma ostaja javnofinančna neznanka. Ob začetku leta in novega proračunskega obdobja se Nataša Zanuttini o aktualnih ekonomskih in gospodarskih vprašanjih pogovarja z ekonomistom dr. Mojmirjem Mrakom.

Svetovna zdravstvena organizacija je pandemijo novega koronavirusa razglasila marca 2020, od prvega izbruha pa je bilo po vsem svetu zabeleženih skoraj 777 milijonov primerov okužbe z virusom, ki povzroča bolezen covid-19. V 234 državah je za posledicami okužbe umrlo sedem milijonov ljudi, kažejo podatki decembra lani objavljenega poročila Svetovne zdravstvene organizacije. Pred natančno petimi leti so kitajski znanstveniki odkrili povzročitelja skrivnostne pljučnice, ki je izbruhnila v mestu Vuhan, to je bil novi koronavirus.

Vojna v Gazi in spremljajoče zaostrovanje na Bližnjem vzhodu, nadaljevanje vojne v Ukrajini ter zmaga Donalda Trumpa na ameriških predsedniških volitvah so glavni poudarki leta na globalni ravni. V strnjenem pregledu pa pregledamo še nekatere druge teme, ki so zaznamovale leto, na primer evropske volitve in vojno v Sudanu, ki neupravičeno ostaja spregledana.

Mineva še eno burno politično leto v Sloveniji. Ni manjkalo afer ter takšnih in drugačnih političnih pretresov.A kakor ugotavljata novinarki in politični analitičarki Tanja Gobec, TV Slovenija, in Metka Majer, Pop TV, ni bilo leto 2024 nič kaj bolj posebno od zadnjih nekaj let. Bo pa toliko bolj zanimivo leto 2025, ko bodo parlamentarne volitve vedno bližje.

Po dveh letih v vlogi predsednice republike smo z dr. Natašo Pirc Musar posneli daljši intervju o poglavitnih problemih države, zunanjepolitični podobi Slovenije v mednarodnem prostoru in povprašali po njenih stališčih glede nekaterih aktualnih vprašanj. Med drugim o porastu nasilja v družbi, spoštovanju pravne države in organiziranih napadih na sodstvo, učinkovitosti predstavniških struktur Slovenije v nekaterih mednarodnih institucijah, kot je Varnostni svet Združenih narodov, ter predsedničinem odnosu do pravice do splava.

Reka Una izvira na Hrvaškem in večinoma teče v Bosni in Hercegovini. Pred nekaj meseci se je na njenem izviru, ki sodi v zaščiteno območje Natura 2000, začela gradnja male hidroelektrarne. Reka je spremenila svoj tok, zaradi grobega posega v naravo je nekaj vasi ostalo brez pitne vode. Po protestih domačinov in ekologov, je Hrvaška gradnjo vendarle zaustavila, dogajanje pa odpira širša vprašanja varovanja in zaščite rek tudi na območju Evropske unije. Obiskali smo izvir reke Une, se pogovarjali z domačini in odgovornimi, in šli s turističnim tokom reke vse do Bihaća. Napiši komentar o reportaži! Piši na luka.hvalc@rtvslo.si in gasper.andrinek@rtvslo.si.

Živimo v času vse večjih potreb po električni energiji, hkrati se soočamo z več krizami, tudi okoljsko. Kako, če sploh, bomo zaznali, da bomo v novo leto vstopili z enim energetskim virom manj: Termoelektrarna Šoštanj bo opravljala le še gospodarsko javno službo za zagotavljanje toplote za Šaleško dolino. Hkrati so zneski na položnicah, ki jih trenutno plačujejo gospodinjstva, zamejeni in še ne kažejo resničnega novega obračunavanja omrežnine. Soočamo se tudi z energetsko revščino. Kakšna je prava kombinacija energetskih virov za Slovenijo in katera vprašanja si moramo zastaviti? O tem s prvim varuhom slovenskega energetskega sistema, direktorjem Elesa Aleksandrom Mervarjem.

Avtoserviserji, združeni v Slovensko društvo avtostroke, zaradi nizkih urnih postavk že od poletja ne sprejemajo strank, ki so zavarovane pri Generaliju. Zavarovalnice na drugi strani očitke o prenizkih urnih postavkah zavračajo, prav tako ne zaznavajo večjega vpliva na zavarovance in na svoje poslovanje zaradi bojkota avtoserviserjev, včlanjenih v društvo. Tudi na Združenju zavarovalnic sporu ne dajejo večje teže, avtoserviserji pa grozijo, da bodo bojkot razširili še na druge zavarovalnice. Kako konflikt rešiti in kaj lahko pričakujejo potrošniki?Sogovorniki: Antonio Đureta, predsednik Slovenskega društva avtostroke mag. Maja Krumberger, direktorica Slovenskega združenja zavarovalnic Albin Grobelnik, lastnik avtoličarske delavnice

Za praznike si v dobri veri podarjamo darila in domove odevamo v bleščeč sijaj. Premalo pa se zavedamo, da s prazničnim kičem pridejo tudi nezaželeni vsiljivci: svinec, kadmij in krom v božičnih okraskih, brom v svetlečih napeljavah, ftalati v umetnih drevescih. Gostja dr. Milena Horvat z Instituta Jožef Stefan, znanstvenica, ki že vrsto let spremlja obremenjenost naših teles s strupenimi kemikalijami v okolju, opozarja na previdno zmernost. Na Odseku za znanosti o okolju, ki ga vodi Milena Horvat, smo spoznali tudi delo raziskovalk dr. Janje Snoj Tratnik in dr. Tine Kosjek. Foto: Uroš Hočevar/kolektiff

Nekdaj je bilo smučanje v Sloveniji brez prave konkurence. Smučišč, predvsem tistih majhnih, z eno žičnico ali celo le z vrvnimi vlečnicami, je kar mrgolelo, osnovne šole so imele zaloge smučarske opreme. Danes je drugače, podnebne razmere so naredile svoje, majhna smučišča izumirajo. Zdi se, da smučanje vedno bolj postaja šport elite. O tem so nedavno govorili na okrogli mizi v Alpskem smučarskem muzeju v Begunjah, Aleš Smrekar pa je srečanje izkoristil tudi za iskanje morebitnega odgovora na bolj retorično vprašanje: "Ali je smučanje še slovenski nacionalni šport?"Sogovorniki: dr. Andreja Štelcar, pediatrinja Uroš Zupan, direktor Smučarske zveze Slovenije Boštjan Paradiž, predsednik Združenja slovenskih žičničarjev Dejan Plastovski, direktor direktorata za šport, ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport Luka Vrančič, direktor Turizma Kranjska Gora

Vojni v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, le pogojno uspešen podnebni vrh, vzpostavljanje nove Evropske komisije, sestavljanje ameriške predsedniške ekipe v Beli hiši … Na dolgoletni podlagi vseh kriz, ki se kar prehitevajo, se zdi, da nas brez kakšnega razmisleka in analize prehitevajo tudi dogodki. Številne zunanjepolitične teme pa na novo vzpostavljajo geopolitično razmerje sil.Aktualno zunanjepolitično dogajanje analizira predstojnik Katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede dr. Matjaž Nahtigal.

V Sloveniji so še vedno ljudje, ki pozimi na ognju talijo sneg. Da otroci zjutraj v šoli ne bi preveč smrdeli. 60 let stara prebivalka romskega naselja še nikoli v življenju ni izkusila, kako je živeti z vodo in elektriko. Zavrača, da bi kradla, in si želi, da tega ne bi počeli niti njeni otroci in vnuki. Toda težko je hoditi v šolo neumit, premražen in delati nalogo ob sveči.Sogovorniki: prebivalci naselja Otavice in Goriča vas Nataša Posel, Amnesty International Slovenija socialna antropologinja Alenka Janko Spreizer

Glede na ekstremne vremenske dogodke v zadnjem letu bi lahko pričakovali, da bo podnebna konferenca v Azerbajdžanu resnično prelomna. A kot kaže, ne bo. Kakšen bo izplen vrha, ki je že zdaj označen za finančnega? Kako države, tudi Slovenija, izpolnjujejo pretekle zaveze? Poglejte gor in poslušajte Vroči mikrofon na Valu 202. Sogovornika: - okoljski ekonomist iz organizacije Umanotera Jonas Sonnenschein - novinarka Špela Novak, ki je v Bakuju na 29. podnebni konferenci Združenih narodov

Naši poslušalci nam kar pogosto pišete, češ da opažate nenavaden pojav na nebu: kot da bi se čez nebo peljal vlak zvezd. Tja gor, v orbite nad nami namreč zadnja leta množično potujejo sateliti podjetja SpaceX. Zaradi tega pa vse več ljudi dviguje obrvi. Ne le da nam krnijo pogled v nebo, ampak postajajo tudi potencialna grožnja. Potem ko je še pred petimi leti nad nami krožilo približno 300 satelitov, naj bi jih čez pet let tam zgoraj potovalo 60.000. Posledično bo tam vse več vesoljskih smeti, ki postajajo resen in večplasten problem. Sogovornika: Iva Ramuš Cvetkovič, Inštitut za kriminologijo na Pravni fakulteti v Ljubljani; prof. dr. Tomaž Zwitter, Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani.

23-letna vizualna umetnica Bayan Abu Nahla do februarja, ko ji je uspelo pobegniti skozi Egipt, še nikoli ni bila zunaj »zapora«, kot pravi Gazi. Med bombardiranji je risala v svoj zvezek, a ugotovila, da je umetnost ne more zaščititi pred bombami.

Rashid Masharawi je uveljavljeni palestinski filmski ustvarjalec, ki živi med Francijo in Zahodnim bregom. Njegov zadnji projekt From Ground Zero (Iz ničelne točke) je omnibus 22 kratkih filmov, ki so jih v zadnjem letu ustvarili filmski ustvarjalci v oblegani Gazi.

V dolini reke Jadar v zahodni Srbiji, le nekaj kilometrov od meje z Bosno in Hercegovino, naj bi zrasel nov rudnik litija. Kopalo naj bi ga podjetje Rio Tinto, projekt podpira srbska vlada, koristi od njega pa si obeta predvsem Evropska unija. Okoljevarstvene organizacije in nekateri strokovnjaki opozarjajo, da bi rudnik pomenil potencialno okoljsko katastrofo, protesti po vsej državi se vrstijo že nekaj let. Kaj pa lokalni prebivalci? Kako na načrte gledajo tisti, ki bi morali zapustiti svoje domove? Kako živijo in kakšna narava jih obdaja? Odpravili smo se v dolino reke Jadar in v Gornje Nedeljice, v vas, ki bi morala zaradi rudnika izginiti. Spoznali smo zgodbo o zavajanjih, lažeh, grožnjah, strupu in uničenju. Gosti: Marija in Momčilo Alimpić, združenje Zaščitimo Jadar in Rađevino Zoran in Vladimir Filipović, prebivalca Gornjih Nedeljic Nebojša Petković, združenje Ne damo Jadar Dragana Đorđević, Inštitut za kemijo, tehnologijo in metalurgijo na Univerzi v Beogradu Zahodno Srbijo st