Ultrazvok

Dogajanje spremlja virolog dr. Andrej Steyer (NLZOH)Strokovnjaki v Sloveniji in po svetu kljub razglasitvi konca pandemije še vedno skrbno spremljajo okužbe z novim koronavirusom. Virus je namreč še vedno med nami, ves čas mutira in ravno v teh dneh iz Kitajske poročajo o novem strmem valu okužb. Vodilni kitajski epidemiolog Zhong Nanshan je sporočil, da se na Kitajskem z novo različico XBB koronavirusa tedensko okuži kar štirideset milijonov prebivalcev. Ker se različica hitro širi, epidemiolog napoveduje, da se bo številka do konca junija dvignila na petinšestdeset milijonov novih primerov tedensko. Število okužb z različico XBB se veča tudi v Združenih državah Amerike, po Evropi in tudi v Sloveniji. Ali nas morajo ti podatki skrbeti? V Ultrazvoku odgovarja mikrobiolog dr. Andrej Steyer (NLZOH), sprašuje Iztok Konc. Foto: NIAID/ Flickr, cc NLZOH: Sledenje različicam SARS-CoV-2

Kaj pravi mikrobiološka stroka: ali smo ljudje glede na mikrobioto vsejedi, vegetarijanci ali vegani?V Sloveniji poteka živahna razprava o prednostih in slabostih prehranjevanja s hrano živalskega izvora v primerjavi s hrano rastlinskega izvora. V Ultrazvoku tej debati dodajamo pogled mikrobiološke stroke. Mikrobiologinja prof. dr. Maja Rupnik (NLZOH), tokratna sogovornica Iztoka Konca, namreč preučuje pomemben sestavni del našega črevesja – to so črevesne bakterije oziroma mikrobiota. Kaj torej kažejo študije in kaj pravi mikrobiološka stroka? Ali smo ljudje glede na mikrobioto vsejedi, vegetarijanci ali vegani? Katere snovi črevesnim bakterijam koristijo, katere pa jim škodujejo? Zakaj je za mikrobioto sploh pomembno, kaj jemo? Foto: United States Department of Agriculture/ WikimediaCommons, public domain

Pisatelj Jaka Tomc pravi, naj se ljudje psihiatričnih bolnišnic ne bojimoSam je bil do zdaj desetkrat sprejet na obravnavo in zdravljenje v to zdravstveno ustanovo. »Če si pripravljen sprejeti zdravljenje, se ne zgodi nič hudega; če pa nisi pripravljen, prav tako ni nič hudega, vendar pa zdravljenje traja nekoliko dlje.« Jaka Tomc o izkušnji z duševno boleznijo – bipolarno motnjo – in s sprejemom ter zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici odkrito govori in piše. Več boste izvedeli v Ultrazvoku. Jako Tomca je na pogovor v radijski studio povabil Iztok Konc. Foto: Mankica Kranjec  Jaka Tomc v oddaji Med štirimi stenami  

Najprej zamaščenost jeter, sledijo vnetje, fibroza in ciroza jeter. Kaj lahko storimo? Ali poznate odgovor na vprašanje, katera je najpogostejša bolezen jeter pri nas? »To je zamaščenost jeter,« pravi zdravnica Vanja Kalacun iz Oddelka za gastroenterologijo UKC Maribor. Strokovnjaki namreč ocenjujejo, da ima kar vsak četrti Evropejec bolj ali manj zamaščena jetra. Maščobe se nabirajo v celicah in ovirajo delovanje tega našega največjega notranjega organa. Če vemo, da v jetrih poteka velik del presnove in sinteze in da jetra tudi razstrupljajo telo, potem lahko sklepamo na mnoge težave, ki jih zamaščenost jeter nekaterim povzroči. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Tokrat prvič ob enajstih trideset na Prvem. Foto: NIDDK/ PublicDomain

O uporabi laserja v zobozdravstvu s prof. Borisom Gašpircem. Na začetku se je pojavil slogan "no pain dentestry" (brezboleče zobozdravstvo) Pomislite, da bi obisk pri zobozdravniku lahko potekal brez bolečin. Še več: tudi brez predirljivega zvoka svedra, ki nam strah pred zobozdravnikom v kosti nažene že, ko nanj samo pomislimo. Kako bi bilo to mogoče? Različna sporočila obljubljajo, da je to mogoče, kadar zobozdravnik poseg opravi z laserjem. »Tisto, kar je trenutno res učinkovito, je endodontsko zdravljenje zobnih korenin z laserjem. Tu je res neka prednost,« pravi zobozdravnik prof. dr. Boris Gašpirc, predstojnik Katedre za ustne bolezni in parodontologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. V Ultrazvoku je spregovoril še o drugih možnostih uporabe laserja v zobozdravstvu: od zdravljenja kariesa do laserskih kirurških posegov. Odgovoril je tudi na vprašanje, zakaj torej laser še ni zamenjal svedrov. Z dr. Gašpircem se je srečal Iztok Konc. Foto:

Po ocenah živi v Sloveniji do 40.000 žensk z endometriozo. Sogovornik je s kolegicami in kolegi v peritonealni tekočini v trebušni votlini našel biomarkerje, ki so značilni za endometriozoTežava je v tem, da so simptomi nespecifični, opozarja zdravnik Vid Janša, zato običajno traja dolgo, preden bolezen potrdimo. Diagnoza: endometrioza. Sogovornik: specialist ginekologije in porodništva asist. Vid Janša z Ginekološke klinike UKC Ljubljana. Po nekaterih ocenah živi v Sloveniji celo do 40.000 žensk z eno od oblik endometrioze. Za njeno uspešno zdravljenje je pomembno zgodnje odkritje. Prav na tej točki vstopi doktor Janša. S kolegicami in kolegi je v peritonealni tekočini v trebušni votlini namreč iskal tiste biomarkerje, ki so značilni za endometriozo. Njihova raziskava je odprla nove možnosti razvoja naprednih in neinvazivnih metod za odkrivanje endometrioze. Za študijo je zdravnik Vid Janša, ki ga Iztok Konc gosti v tokratnem Ultrazvoku, prejel l

Gospod Marjan Doler svetuje, kako se znebiti strahu pred pregledom prostate Za nekatere je že sama misel na pregled pri zdravniku, kaj šele pregled sam, polna skrbi, strahu in vprašanj. Človeka skrbi, kaj se bo zgodilo, ne ve, kako pregled poteka, boji se slabe diagnoze. Zato smo v tokratnem Ultrazvoku gospoda Marjana Dolerja vprašali, kako lahko premagamo strah pred pregledom prostate. Gospod Doler je namreč že opravil kar štiri različne preiskave prostate: pregled krvi na PSA, ultrazvok, digitalni pregled in biopsijo. »Še sreča, da me je moj kardiolog pravočasno poslal naprej k urologu,« opisuje svojo izkušnjo danes. Ker so informacije iz prve roke dragocene, smo gospoda Marjana Dolerja (prostovoljec pri Društvu onkoloških bolnikov Slovenije) povabili v Ultrazvok. Z njim je govoril Iztok Konc. Onkofon: 080 23 55 Društvo onkoloških bolnikov Slovenije

V Sloveniji se zadnje čase rodi približno 19.000 otrok na leto. To pomeni 19.000 žensk ali še bolje: 19.000 bodočih mamic, ki jim bo Ultrazvok odgovoril na štiri vprašanja. Krat dva, če štejemo še njihove partnerje, in krat štiri, če upoštevamo še njihove starše – bodoče dedke in babice. Štiri vprašanja tokratne oddaje so: Porod leže na hrbtu, ali čepe, stoje, ali porod v vodi? Porod doma ali v porodnišnici? Lajšati porodno bolečino: da ali ne? Kaj se zgodi, če ženska ne dovoli prerezanja presredka? V Ultrazvoku sprašuje Iztok Konc, odgovarja zdravnica Damijana Bosilj, specialistka ginekologije in porodništva, vodja Ginekološko-porodnega oddelka v Splošni bolnišnici Ptuj in prejemnica naziva naj (moja) ginekologinja leta 2021, ki ga podeljuje revija Viva. Foto: Prvi

Kar osemdeset odstotkov oseb z duševnimi težavami in motnjami, ki so vključeni v psihoterapijo, je na boljšem od tistih z enakimi težavami, ki v terapijo niso vključeni Pod vtisom ameriških serij in filmov smo včasih v Sloveniji domnevali, da ima v Ameriki vsak človek svojega psihoterapevta. Spraševali smo se, včasih kar malo privoščljivo in posmehljivo, kdaj bo ta trend prišel tudi k nam. Zdaj vidimo, da tudi v Sloveniji število prebivalk in prebivalcev, ki so se znašli v duševni stiski narašča. »Obisk psihoterapevta je znak zrelosti in ne šibkosti,« poudarja psihoterapevt Tomaž Flajs. Skupaj s kolegi in kolegicami je izdal nov Vodnik po psihoterapiji, s katerim opozarja tudi na predsodke in stigmo, ki še vedno spremljajo duševne težave in motnje. Ali naj se vključim v psihoterapijo? Psihoterapija ali psihofarmakoterapija? Kje tiči problem? Odgovori v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Gregor Bajt 

Družinski zdravnik Miljen Vidaković iz Zdravstvenega doma v Kopru pravi, da je možno prav vse; najpogosteje pa se mehurčki pojavijo po eni strani trupa ali glave. Govor je o relativno pogosti bolezni: o herpesu zosterju ali pasavcu. Ko mehurčki počijo, ostanejo ranice. Te prekrijejo kraste, ki po tednu do dveh odpadejo. Le majhen del bolnic in bolnikov s pasavcem nima nobenih težav, opozarja doktor Vidaković. Herpes zoster namreč lahko dolgo časa boli, ranice se zagnojijo, bolezen pa je še zlasti nevarna takrat, kadar napade v predelu oči. Zakaj pasavec izbruhne? Kakšna je povezava z noricami? Kako krotiti bolečino? Kako pogosto se pasavec ponovi? Kdaj pride v poštev cepljenje? To so vprašanja, na katera mora družinski zdravnik Miljen Vidaković pogosto odgovarjati v svoji ambulanti. Tokrat pa bo na njih odgovoril v Ultrazvoku. V Koper ga je poklical Iztok Konc.

Z infektologom o dolgem covidu, post-vac sindromu, cepljenju in maskah Mediji in splet so ponovno polni ugibanj, teorij in člankov o nastanku novega koronavirusa. Ali je ušel iz laboratorija? Ali so ga ustvarili Kitajci? Kakšna je vloga Američanov? »Dejansko ne vemo točno, kako je novi koronavirus nastal,« pravi infektolog Andrej Trampuž. V tem mesecu minevajo tri leta od prvih potrjenih okužb z novim koronavirusom v Sloveniji. Po podatkih Sledilnika smo v naši državi od takrat zabeležili več kot 1.335.000 primerov covida. Z virusom SARS-CoV-2 se dnevno še vedno okuži nekaj sto ljudi: v ponedeljek 712 (20.3.23), v torek 548. Kako nevaren je covid zdaj? Kdaj pridejo v poštev zdravila proti covidu? Ali so maske in cepljenje še aktualni? V Ultrazvoku odgovarja prof. dr. Andrej Trampuž (Klinika Charite, Berlin), sprašuje Iztok Konc. Foto: TV Slovenija, zajem zaslona

»Če bi strdek nastal v glavi ali pljučih, me ne bi bilo tukaj,« pravi zdaj 23-letni Žiga Spreitzer Takrat 22-letni Žiga Spreitzer je septembra leta 2021 zaradi zapleta po cepljenju proti covidu-19 več kot mesec dni preživel v bolnišnici. Dvanajst dni po cepljenju s cepivom Janssen je namreč začutil močno bolečino v nogi in takoj odšel na urgenco. Zdravniki so ugotovili, da je njegovo število trombocitov nizko in da ima v nogi strdek. Danes vemo, da sta zaradi podobnega zapleta po cepljenju dve drugi osebi v Sloveniji umrli, Žiga Spreitzer pa je preživel. Svojo izkušnjo je pred letom in pol že povedal za Val202 in Tednik. Za Ultrazvok pa smo ga vprašali, kakšno je njegovo zdravje danes. Če še čuti posledice zapleta po cepljenju? Ali zdravniki z njim govorijo odkrito in mu stojijo ob strani? Žigo Spreitzerja je poklical Iztok Konc. Foto: Pixabay Poročilo NIJZ o neželenih učinkih o cepljenju proti covidu

Vse več ljudi ima težave z ledvicami Strokovnjaki ocenjujejo, da ima kar vsak deseti prebivalec ali prebivalka Slovenije kronično ledvično bolezen. »Na ledvice najbolj škodljivo delujeta dva strupa,« pravi nefrolog dr. Andrej Škoberne iz Kliničnega centra v Ljubljani. »To sta sol in sladkor.« Kaj pa kemikalije iz okolja, alkohol in zdravila? Kaj še škodi ledvicam? Kako lahko sploh preverimo zdravje ledvic? Odgovori v Ultrazvoku, ki ga pripravlja Iztok Konc. Foto: Andrej Škoberne https://www.svetovnidanledvic.org/

Dr. Lovro Žiberna o razlogih, zakaj je le malo znano o učinkovanju zdravil na žensko telo »Za večino zdravil, ki jih zdravniki trenutno predpisujejo, nimamo podatkov, kako se njihovo delovanje razlikuje v moškem in ženskem telesu. Preizkušena so namreč le na moških,« pravi raziskovalec in predavatelj na Fakulteti za farmacijo doc. dr. Lovro Žiberna. Kako je to mogoče? Zakaj je tako malo žensk vključenih v raziskave, čeprav se je pri nekaterih uspavalih, antipsihotikih in celo statinih že jasno pokazalo, da se žensko telo nanje odzove drugače od moškega? Zakaj so za večino zdravil smernice enake ne glede na spol? Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga pripravlja Iztok Konc. Foto: Osebni arhiv O talidamidu na Kvarkadabri

Ali bo v prihodnje vsak imel farmakogenetsko izkaznico? Pogovor z znanstvenico dr. Vito Dolžan V času, ko se vse bolj zavedamo, kako zelo pomembni so naši osebni podatki in jih zato tudi vse bolj skrivamo, se zdi, da obstaja področje, na katerem bomo ljudje pridobili, če bodo o nas vedeli več. To je področje farmakogenomike. Pomemben podatek pa je v tem primeru naš dedni zapis, naš DNK. Raziskovalci so namreč dokazali, da se pri bolnikih pojavi za kar trideset odstotkov manj resnih neželenih učinkov, kadar jim lečeči zdravnik predpiše zdravilo na podlagi njihovega genskega zapisa. Kadar sta torej izbira in odmerek zdravila prilagojena genskemu zapisu vsakega posameznega bolnika ali bolnice. Izsledke študije je objavila prestižna medicinska revija The Lancet. Sodelovalo je sedem evropskih držav, slovensko skupino je vodila prof. dr. Vita Dolžan, predstojnica Inštituta za biokemijo in molekularno genetiko Medicinske fakultete v Ljubljani. Kako razlike v genih vplivajo na presnovo in delovanje zdravil? Zakaj

Kljub drugačnemu prepričanju so znaki in simptomi celiakije zelo raznoliki Celiakija je ena najpogostejših kroničnih avtoimunih bolezni otrok in odraslih. Prizadene tanko črevo in je posledica preobčutljivosti na gluten. Ker zdravila, ki bi celiakijo pozdravilo, še ni, je toliko bolj pomembno njeno hitro odkrivanje. Če je besedna zveza »hitri testi« med epidemijo dobila negativen prizvok, pa je medicina na področju celiakije prav s hitrimi testi naredila pomemben korak naprej. Podrobneje v Ultrazvoku. Z nami bo predstojnik Klinike za pediatrijo v Mariboru prof. dr. Jernej Dolinšek, ki je zadnji dve leti in pol s kolegicami in kolegi vodil evropski projekt »CD skills«, s katerim želijo izboljšati kakovost obravnave bolnic in bolnikov s celiakijo. V Mariboru se je z njim pogovarjal Iztok Konc. Foto: Prvi Projekt "CD skills": https://www.interreg-danube.eu/approved-projects/cd-skills

Kdaj na kolonoskopijo? Kako naj se pripravim? Kaj pa bolečina? Marsikoga je strah morebitne bolečine. Nekatere pa skrbi že sama priprava na preiskavo. V tokratnem Ultrazvoku bo zdravnik Erik Vidmar iz Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca iz Šempetra pri Novi Gorici poskušal razbiti nekatere najbolj razširjene mite in zmote o kolonoskopiji. Preiskavo večina prebivalk in prebivalcev pozna po preventivnem programu Svit. »To je ena najboljših storitev slovenskega zdravstva,« je prepričan doktor Vidmar. Gastroenterolog opravi do pet kolonoskopij dnevno. Pravi, da bolečino ob pregledu čuti le vsak deseti pacient in za vsakega najdejo ustrezno rešitev. Podrobneje v Ultrazvoku. Zdravnika Erika Vidmarja je poklical Iztok Konc. Foto: NIJZ in Erik Vidmar Program Svit: https://www.program-svit.si/

Kirurg Janez Svet operira enega do dva bolnika z žolčnimi kamni na dan Glede na trenutno aktualno razpravo o zdravi mesni ali brezmesni prehrani je morda najboljša napoved za oddajo Ultrazvok sledeče vprašanje: Kakšna je tako imenovana žolčna dieta? Naš sogovornik bo namreč abdominalni kirurg Janez Svet iz Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca iz Šempetra pri Novi Gorici. Njegovo delovno mesto je operacijska dvorana, v kateri vsak dan operira enega do dva bolnika z žolčnimi kamni. Zakaj žolčni kamni bolijo? Kdaj je potrebna operacija? Ali žolčni kamni nastanejo zaradi nezdravega načina življenja, ali so v ospredju drugi vzroki? Zakaj so bolj pogosti pri ženskah? Sprašuje Iztok Konc, odgovarja kirurg Janez Svet. Foto: Dr. Michael Jäger / public domain in Janez Svet 

Na prvem mestu so vitamini. Med obogatenimi živili pa prebivalci največkrat sežejo po tistih s probiotiki Dopolnjevanje prehrane s prehranskimi dopolnili narašča. Nacionalna raziskava SI.Meni je pokazala, da 25 odstotkov starejših od petinšestdeset let, 29 odstotkov odraslih in skoraj 10 odstotkov mladostnikov za redno večmesečno uživanje najpogosteje izbere vitamine. Ali je to potrebno? Katera mikrohranila – kamor sodijo vitamini in tudi minerali – bi morali uživati starejši? Nadaljujemo temo zadnjega Ultrazvoka. Sodelujeta: inženirka živilske tehnologije dr. Živa Lavriša (Inštitut za nutricionistiko) in profesor športne vzgoje prof. dr. Vojko Strojnik (Fakulteta za šport). Odgovorila bosta še na vprašanji: Koliko mesa je lahko v prehrani starejših odraslih? In zakaj danes, ko govorimo o zdravi prehrani, ne moremo mimo gibanja in redne telesne aktivnosti? Povezavi: https://www.prehrana.si/ in študija SI.Menu Foto: Kevin Farley/ Flickr, cc

Kaj storiti? Nasvet inženirke živilske tehnologije Dr. Živa Lavriša, raziskovalka na področju prehrane, živil in javnega zdravja pri Inštitutu za nutricionistiko, skrbno spremlja podatke o prehranskih navadah prebivalk in prebivalcev Slovenije. Opozarja, da stanje ni optimalno. Nasprotno! Še zlasti starejši odrasli dnevno zaužijejo premalo beljakovin in prehranskih vlaknin. Rešitev doktorice Lavriša je preprosta. In kakšen je njen recept za zdrav način prehranjevanja po petinšestdesetem letu? Povezava: Prehrana.si Foto: ulleo/ pixabay, cc