Minute Za Kmetijstvo In Podeelje

Vsi tisti kmetje, ki se želite s prihodnjim letom vključiti v certificirano ekološko pridelavo, ali pa podaljšati veljavnost trenutnemu certifikatu, imate le še do petka čas, da se prijavite eni od kontrolnih organizacij. Mitja Zupančič, svetovalec specialist za EKO kmetovanje na KGZ Celje pojasnjuje, zakaj je to še posebej pomembno za vse tiste, ki na novo vstopajo v sistem.

Predsednik KGZS Roman Žveglič je prepričan, da bi kmetije, če ne bi bile že celo desetletje izčrpavane z nizkimi odkupnimi cenami, razvoj lahko financirale s svojimi sredstvi. To je tudi pojasnil na primeru mlekarskih kmetij, ki so v zadnjem desetletju izgubile okroglih 200 milijonov sredstev.

Od oktobra letos se v nekaterih evropskih državah spet pojavlja visoko patogena aviarna influenca ali po naše ptičja gripa. Ugotovljena je predvsem pri prostoživečih vodnih pticah, marsikje pa se je iz divjih okužba preselila tudi na rejne živali. V domačih rejah perutnine so bolezen potrdile Italija, Danska, Belgija, Francija, Švedska, Hrvaška, Poljska, Češka, Litva, Romuniji in Nemčija. V Sloveniji v letošnji sezoni še nismo zabeležili te bolezni, skrbi pa izbruh ptičje gripe tako na Hrvaškem kot tudi v sosednji Italiji, v obeh državah beležijo tudi prenos bolezni v domače reje.

Ministri za kmetijstvo EU so v ponedeljek v Bruslju potrdili načrt izrednih ukrepov za zagotavljanje prehranske varnosti v Evropi v primeru morebitnih kriz. Pri tem so poudarili, da mora obravnava prihodnjih kriz temeljiti na izkušnjah, pridobljenih med zdajšnjo pandemijo novega koronavirusa. Načrt izrednih ukrepov za zagotavljanje preskrbe s hrano in prehranske varnosti, ki ga je Komisija pripravila v okviru strategije od vil do vilic, naj bi EU pomagal tudi pri spoprijemanju z izzivi, kot so izredni vremenski dogodki, vprašanja v zvezi z zdravjem rastlin in živali ter tudi zaradi pomanjkanja gnojil, energije in celo delovne sile.

Potrošniki vedno bolj posegajo po ekoloških izdelkih, če na trgu ni slovenskih, kupijo tuje. Slovenija je zaradi raznolikega terena, majhnih kmetij in pridnih rok kmetov, primerna, da postane država z velikim deležem ekoloških kmetij. Zaradi dodane vrednosti, ki jo ekološki pridelki in predelani proizvodi doprinesejo, se na kmetijah lahko vzpostavijo nova delovna mesta. Ekološko kmetijstvo pa ni samo tržna niša, ampak je prijaznejše do okolja in tako pomaga doseči zaveze, ki smo jih kot država v EU dolžni doseči. Kakšne so prednosti ekološkega kmetijstva, kako se prijavimo v postopek certificiranja in kakšne podpore smo deležni s strani države in drugih institucij, lahko v spletnem seminarju zveste zvečer ob 20.00.

Vsi samozaposleni, družbeniki in kmetje so v primeru karantene ali zaradi obveznosti varstva otrok zaradi odrejene karantene, upravičeni do delno povrnjenega izgubljenega dohodka. Povračilo se glede na trajanje karantene giblje od 250 do 750 evrov in je mogoče tudi za obdobje od julija do konca letošnjega leta. Več lahko preberete tukaj!

Na KGZS tudi letos pripravljajo posvet o Dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, na katrem bodo predstavili novosti na področju predpisov, ki urejajo to področje in najpogostejše napake, ki jih pri izvajanju teh dejavnosti ugotavljajo inšpektorji …

Mnogi se ne zavedajo, da je v okviru ukrepov, ki se financirajo iz sredstev skupne EU kmetijske politike, precej denarja namenjenega tudi za ukrepe, ki nimajo skoraj nič skupnega s kmetijstvom. Tako je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano te dni objavilo 3. javni razpis, ki je namenjen operaterjem elektronskih komunikacij za sofinanciranje gradnje širokopasovnih omrežij naslednje generacije. Z njim bodo podprli odpravljanje t.i. belih lis v koroški, podravski in pomurski statistični regiji, kjer mnoga gospodinjstva še nimajo zagotovljenega dostopa do širokopasovnega internetnega omrežja …

V aktualnem programskem obdobju, ki se bo v prihodnjem letu končalo, sta že bila izpeljana dva, pravkar pa je odprt še 3. javni razpis za Pomoč za zagon dejavnosti in razvoj majhnih kmetij. Rezerviranih je nekaj več kot 15 milijonov evrov sredstev, ki so majhnim kmetijam, ki načrtujejo vlaganje v razvoj na voljo z lažjim dostopom. Gre namreč za kmetije, ki do sedaj niso imele možnosti kandidirati na nobenem razpisu, novi ukrep pa jim je omogočil pridobiti vsaj nekaj nepovratnih sredstev za investicije.

Do 25. novembra je še odprta javna razprava o drugem predlogu strateškega načrta slovenskega kmetijstva po letu 2023. Roman Savšek predsednik Zveze društev rejcev drobnice pravi, da so svoje pomisleke in predloge že posredovali odgovornim na kmetijsko ministrstvo. V današnji rubriki pa lahko slišite, kaj Roman Savšek, na podlagi izkušenj povezovanja rejcev drobnice pri prodaji živali svetuje tako prašičerejcem kot govedorejcem, ki so še posebej na udaru izjemno nizkih odkupnih cen.

Dr. Marjeta Recek vodja Sektorja za varovanje zdravja na Ministrstvu za zdravje trdi, da je desetletje osveščanja o pomenu zajtrkovanja prispevalo k pozitivno spremenjenim prehranjevalnim navadam glede zajtrkovanja, kot tudi uživanja sadja in zelenjave. Spodbudni so tudi podatki o zmanjševanju uživanja sladkih pijač med mladostniki.

Desetletje priprave Tradicionalnega slovenskega zajtrka v šolah in vrtcih in kasneje pridružen Dan slovenske hrane, ki ga že nekaj let obeležujemo vsak tretji petek v mesecu novembru, kljub krču pandemije tudi letos spet vabita k razmisleku o slovenski pridelavi hrane in odločanju zanjo. Sprva promocijski akciji sta veliko več, gre za vzgojo in gre za veliko odgovornost, je v torek opozoril minister dr. Jože Podgoršek.

Ne samo v šolah in vrtcih, v kuhinje vseh javnih ustanov bi moralo priti več kakovostne slovenske hrane, pravi Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.

Desetletje priprave Tradicionalnega slovenskega zajtrka v šolah in vrtcih in kasneje pridružen Dan slovenske hrane, ki ga že nekaj let obeležujemo vsak tretji petek v mesecu novembru, kljub krču pandemije tudi letos spet vabita k razmisleku o slovenski pridelavi hrane in odločanju zanjo. Zelo aktivni so bili v minulem mesecu tudi v Zvezi slovenske podeželske mladine, kjer so za vzgojno izobraževalne ustanove pripravili posebne učne vsebine, pravi Anja Mager.

Martinovo je vsako leto praznik veselja in hvaležnosti. Prodorni mladi vinogradnik Lojze Kerin pravi, da so razmere, v katere je to kmetijsko panogo potisnila pandemija sicer težke in zahtevne, a kljub temu ima veliko razlogov za hvaležnost … Naj bo današnje Martinovo priložnost, da se v družinskem krogu poveselimo ob dobrem vinu, ki so ga pridelali slovenski vinogradniki in vinarji, ga s hvaležnostjo okušamo in na kulturo uživanja vina opozorimo tudi svoje otroke.