Labirinti Sveta

Teden je minil v luči podeljevanja Nobelovih nagrad, med njimi tudi za mir, za katerega se zdi, da tudi v Evropi postaja vse bolj krhka dobrina. Evropska unija tudi z manifestnim zasedanjem zunanjih ministrov povezave v Kijevu skuša prepričati Ukrajino, da jo bo podpirala, dokler bo to potrebovala, a ima vse več njenih članic zaradi takih ali drugačnih razlogov do tega vse več zadržkov. Članice 27-terice pa že leta razdvaja tudi vprašanje migracij, na papirju so sicer ta teden na tem področju dosegle korak k poenotenju. Na pragu politične krize so tudi ZDA, analitiki ocenjujejo, da pomeni odstavitev predsedniškega doma predpripravo na vnovičen prihod Donalda Trumpa.

Nedeljsko nasilje na Kosovu je v ospredje znova postavilo neurejene razmere in razmerja med Beogradom in Prištino. Vladi druga drugi pripisujeta krivdo za nasilje, prizadevanja za ureditev odnosa med državama pa so očitno povsem zastala. Gorski Karabah je prizorišče najbrž največjega preseljevanja naroda v sodobni zgodovini severne poloble. Po uspešni vojaški operaciji azerbajdžanske vojske je območje dolgoletnega zamrznjenega spora zapustila polovica etničnega armenskega prebivalstva. Drugačne, a vendarle migracije, zaposlujejo evropske države, ki iščejo ustrezne skupne pristope za zmanjšanje števila nezakonitih prihodov v Evropsko unijo.

V ospredju tokratnega plenarnega zasedanja generalne skupščine Združenih narodov so podnebne spremembe in ukrajinski konflikt. Doslej tesna ukrajinska zaveznica Poljska je napovedala, da zaradi spora, povezanega z izvozom žita, Ukrajini ne bo več dobavljala orožja. Azerbajdžan je s silovitim vojaškim napadom prisilil armenske sile v Gorskem Karabahu k predaji orožja. V Labirintih sveta pa tudi o prihodu rekordnega števila migrantov čez Sredozemlje.

Poletje naravnih nesreč se še ni končalo. V tem tednu je bila najhuje prizadeta severna Afrika, s potresom v Maroku in poplavami v Libiji. Število žrtev obeh nesreč še vedno raste. Srečanje Vladimirja Putina in Kim Džong Una kaže, da je Rusija vse manj izbirčna glede zavezništev. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen pa je kljub mnogim težavam, s katerimi se sooča Unija, v letnem nagovoru poskušala izžarevati energijo in optimizem.

Narava je to poletje pokazala vso svojo moč, saj so vremenske ujme vse pogostejše in močnejše. Po neznosni vročini in številnih gozdnih požarih so zdaj Grčijo, Španijo, Turčijo in Bolgarijo prizadele še hudourniške poplave, ki so terjale več smrtnih žrtev. V Grčiji je v enem dnevu padlo največ dežja, odkar v državi beležijo te podatke.

»Ob vseh negotovostih, s katerimi se soočamo, pa je nekaj gotovo, in sicer (to bo zvenelo cinično), da bodo posledice podnebnih sprememb vse hujše.« To, kar smo na Blejskem strateškem forumu slišali od predstavnika Svetovnega programa za hrano, že vemo. Vemo tudi, da je nujno občutno zmanjšati izpuste toplogrednih plinov. Vendar se ti v resnici še naprej povečujejo, in to ob močni finančni podpori držav, z javnim denarjem. Medtem pa se končuje še eno poletje, ki so ga zaznamovale skrajnosti, tako temperaturne kot padavinske.

Natanko dva meseca po šokantnem vojaškem pohodu skupine Wagner proti Moskvi je v sumljivih okoliščinah umrl vodja skupine Jevgenij Prigožin. Bilo je le vprašanje časa, so enotni odzivi iz tujine. V Labirintih sveta bomo preverili tudi, kaj so sklenili voditelji Brazilije, Rusije, Indije, Kitajske in Južne Afrike na vrhu skupine Brics v Johannesburgu. Govorili pa bomo tudi o velikem nezadovoljstvu, ki ga je v vzhodni Aziji povzročilo izpuščanje obdelane radioaktivne vode iz jedrske elektrarne v Fukušimi..

V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.

Medtem ko smo bili julija v svetu priča rekordnim temperaturam zraka in oceanov, se je nad Slovenijo razprlo nebo, ki je zaradi pretoplih temperatur absorbiralo občutno večje količine vodnih hlapov, kot jih je lahko v preteklosti. Narava pa kaže zobe tudi v drugih delih sveta. Z nevihtami in poplavami se srečujejo tudi na severu Evrope in na vzhodu ZDA, medtem ko vzhodni del Evrope pestijo visoke temperature in požari; v Peruju je že več mesecev suša, seznam ujm pa se še nadaljuje. Več v Labirintih sveta v petek ob 14.30.

Za afriško državo Niger smo do pred kratkim komaj vedeli, v zadnjih dveh tednih pa se je izkazalo, da je pomembna domina v igri velesil. Še bolj je to izrazito v Ukrajini, saj tamkajšnji konflikt vpliva na velik del sveta, zaradi zastojev pri izvozu žita bodo posledice najbolj občutili najrevnejši. Ti so tudi najbolj prizadeti zaradi vse višjih temperatur in nepredvidljivih vremenskih pojavov. Nepredvidljivost pa je ena glavnih lastnosti nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Kljub temu da ga bremeni že tretja obtožnica, vztraja, da se bo naslednje leto poskusil vrniti v Belo hišo.

Vročina, suša, uničujoči vetrovi, nalivi, neurja. Brez ogljičnega odtisa ljudi skrajni vremenski pojavi ne bi bili tako skrajni, prav tako ne tako pogosti, kot so. Živeti s podnebnimi spremembami in obenem spremeniti ravnanja, da bi bil v prihodnje človeški odtis manjši, sta trenutni, a vendar že kar večni temi prilagajanja. Španija je izmed najbolj vročih držav, konec prejšnjega tedna so tam izvedli še volitve, na katerih pa so bili bolj pomembni kot zmagovalci skrajno desni poraženci. Kdo bo zmagovalec izraelske bitke za pravosodno reformo? Kritiki so za zdaj kot poraženca označili pravno državo in demokracijo. Labirinti sveta nas tokrat vodijo tudi v Niger, kjer v teh dneh očitno poteka vojaški prevrat.

V manj kot enem tednu smo tudi v Sloveniji doživeli tako izjemno visoke temperature kot huda neurja z močnim vetrom in nalivi. To je le del nove normalnosti, kot smo jo zaradi svojega načina življenja ustvarili ljudje sami. Podnebne spremembe že povzročajo veliko gospodarsko škodo ter ogrožajo zdravje in življenje ljudi in pridelavo hrane. Kljub izredno visokim temperaturam v teh dneh in že več mesecev trajajoči suši pa ima v Španiji velike možnosti za uspeh na nedeljskih volitvah stranka, ki med drugim zanika nujnost blaženja podnebnih sprememb.

Vrh Severnoatlantske zveze v Vilni je prinesel veliko razprav o Ukrajini, o oboroževanju in konec turškega veta na včlanjenje Švedske. Svet se sicer ta teden koplje v vročini, povprečne globalne temperature so bile najvišje, odkar jih merijo. Pa ne samo zaradi poletja na severni polobli, gre že za podnebne spremembe. Ameriška finančna ministrica pa je ob koncu obiska na Kitajskem povedala, kar vemo že vsi, da se ZDA in Kitajska ne razumeta dobro.

Prva žrtev vojne je resnica in to se je ta teden večkrat potrdilo na različnih koncih sveta. Na Zahodnem bregu je izraelska vojska izvedla racijo, v kateri je pobila 12 Palestincev, tudi mlajše od 18 let, v sporočilu za javnost pa zapisala, da so bili med žrtvami le borci. Podobne prijeme uporablja Rusija, ki kljub številnim dokazom o nasprotnem vztrajno trdi, da v Ukrajini obstreljuje le vojaške tarče. V Franciji je uboj najstnika ob policijski kontroli na ulice spravil množice protestnikov, ki se počutijo prikrajšane in pozabljene od države. A njihovo divjanje kaže še na druge težave.

Politični in vojaški izvedenci se še vedno sprašujejo, kaj se je dejansko dogajalo v Rusiji, ko je kolona plačancev iz skupine Wagner šla nad Moskvo. Rezultat je sicer znan; zadeva je bila ustavljena, njihov vodja Prigožin je odšel v Belorusijo, ostajajo pa številna vprašanja. Ta se porajajo tudi v Franciji, potem, ko je policija ubila 17-letnika. Izbruhnili so nemiri. V minulem tednu pa smo spet izvedeli nekaj več o vesolju. Oddajo je pripravil Tomaž Gerden.

Okrevanje Ukrajine po vojni je trenutno ocenjeno na več kot 400 milijard evrov. Ob tem se ameriški predsednik Biden še naprej sprašuje, ali se bo njegov ruski kolega Putin za ohranitev nadzora v Ukrajini ali celo pri iskanju zmage zatekel k uporabi jedrskega orožja. Predsednik Biden pravi, da nevarnost uporabe taktičnega jedrskega orožja obstaja. Začetek tedna je prinesel sestanke ameriškega zunanjega ministra Blinkna v Pekingu. Se obeta izboljšanje odnosov? Predsednik Biden je le nekaj ur po prihodu Blinkna domov predsednika Šija posredno označil za diktatorja. Primer doslej neizrečenega, vsekakor.

Štirje otroci so po zaslugi poguma in znanja najstarejše, 13 letne kolumbijske deklice iz domorodnega plemena v Amazoniji, preživeli več kot 5 tednov v džungli in delili življenjski prostor z jaguarji, kačami in strupenimi pajki. Več sto ljudi z upanjem za boljše življenje na prenatrpani ribiški ladji, ki se je potopila v bližini grškega Peleponeza, pa ni imelo te sreče. Za preživetje se na obeh straneh borijo tudi v Ukrajini, pa naj jih vodi želja po osvoboditvi domovine, ideologija ali pa so bili preprosto prisiljeni v to. Ob začetku ukrajinske ofenzive Belorusija rožlja z jedrskim orožjem, ki ga je tja namestila Rusija. Nekdanjemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu vse bolj lije voda sodnih mlinov v grlo, medtem ko jih je pokojni italijanski predsednik Silvio Berlusconi v večji meri uspešno obvozil.

Slovenija bo sedela za omizjem najmočnejšega organa Organizacije združenih narodov. Kot nestalna članica bo dve leti sooblikovala mednarodno skupnost, z odločno podporo članic OZN pa je nase prevzela tudi ogromno odgovornost. Vsebine, ki bodo še naprej redno na dnevnem redu zasedanj te organizacije, narekuje vojna na vzhodnem robu Evrope, kjer je v teh dneh še dodatno razdivjala brutalnost. Nemirna ostajata Srbija, kjer se vse bolj prebuja opozicijsko gibanje, in Kosovo, kjer sobivanje Albancev in Srbov nosi ime - mržnja.

V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.

Svet je izgubil še eno glasbeno ikono. Tina Turner je z življenjsko energijo in nalezljivim optimizmom prinašala lepoto v žal pogosto temačno resničnost. To so v tem tednu zaznamovali spopadi, ki so se z ukrajinskega ozemlja preselili tudi na ruska tla, premirje, ki sta ga sprti strani sklenili v Sudanu, in volitve na balkanskem robu Evrope. Turškemu predsedniku Erdoganu se obeta nov mandat, nadaljevanje dozdajšnje politike pa so izbrali tudi volivci v Grčiji. Guverner zvezne države Florida Ron DeSantis pa se je odločil kandidaturo za ameriškega predsednika napovedati kar v pogovoru z Elonom Muskom, a se je dogodek izkazal za veliko polomijo.