Soto?ja

Zgodovinske dogodke moramo obravnavati vključujoče z vseh plati in zornih kotov, opozarjajo strokovnjaki, in tega se dobro zavedajo tudi rojaki iz sosednjih držav. Te dni mineva 70 let od vrnitve Trsta Italiji, kar so slovesno obeležili konec tedna na Velikem trgu v središču mesta. Kako so Slovenci na Tržaškem doživljali vnovičen prihod italijanskih vojakov v mesto in kako se je mesto spremenilo z množičnim priseljevanjem, ki je sledilo? Zgodovinar dr. Jože Pirjevec poudarja, da je Trst takrat doživel veliko gospodarsko krizo in posledično selitve na tisoče ljudi v čez oceanske države. Da enostranske interpretacije zgodovine spodbujajo delitve, je prepričan tudi zgodovinar dr. Andrej Rahten. Njegovo delo z naslovom Po razpadu skupne države, ki obravnava obdobje po koncu prve svetovne vojne in razpadu habsburške monarhije, je zdaj na voljo tudi nemško govorečim bralcem. Dialog in sodelovanje presegata meje in rušita zidove. Tega se dobro zavedajo gospodarske organizacije v regiji Alpe Jadr

Pregon koroških Slovencev z domov leta 1942 je le ena izmed epizod v njihovi zgodovini, ki so jo zaznamovali nešteti poskusi ponemčevanja in hkrati upora proti načrtovani asimilaciji. Vrsta koroških slovenskih literatk in literatov v svojih delih priča o tragičnem odhodu, boju za preživetje in vrnitvi na opustošene domove, o borbi za ohranitev maternega jezika in obstoj narodne skupnosti. V literarno glasbenem večeru Ars Teatralis, ki smo mu dali naslov Izginotje izgnanstva, se sprehodimo skozi to zgodovino s poezijo in prozo Fabjana Hafnerja, Milke Hartman, Katarine Miklav, Andreja Kokota, Valentina Polanška, Antona Haderlapa, Anite Hudl, Florjana Lipuša in Verene Gotthardt, umetnice mlajše generacije, v interpretaciji igralcev Lare Marie Vouk in Aleksandra Tolmaierja. Z glasbo nas na tej poti spremljajo baritonist Gabriel Lipuš, harmonikar Roman Pechmann, flavtist Christian Filipič in skupina Praprotnice. Pridružite se nam!

Ob 104. obletnici koroškega plebiscita so v Borovljah pripravili prvo alternativno proslavo z zgodbami koroških Slovencev, njihovem doživljanju praznovanja 10. oktobra in uporu proti ponemčevanju. Na Reki se pridružimo učiteljem slovenskega jezika na Hrvaškem. Tudi tam je največji izziv, kako dobiti usposobljene kadre, še posebej ob vse večjem zanimanju za pouk slovenščine. Kako daleč pa je priprava kurikuluma za učenje slovenskega jezika? Sodelavcev vse bolj primanjkuje tudi na Radiu Monošter, opozarja direktor Attila Bartakovič. Ustavimo se na tržaškem nabrežju, kjer so ob znameniti regati priložnost za promocijo izkoristili tudi rojaki v Furlaniji - Julijski krajini in pripravili Slovenski pozdrav Barkovljanki. Kaj vse so predstavili? Prisluhnite!

Kako Slovenija in Madžarska skrbita za razvoj svojih manjšin? O tem so se predstavniki različnih ministrstev obeh držav pogovarjali na zasedanju skupne mešane slovensko madžarske komisije. Kaj se dogaja s skupnim skladom, bo po dveh letih priprav zdaj vendarle zaživel? Porabski Slovenci verjamejo, da bo, čeprav se sklepi in priporočila na tovrstnih zasedanjih pogosto ponavljajo. Slovenska zamejska gospodarska koordinacija se je v Zagrebu sestala na svoji prvi konferenci in zanima nas, kaj so se dogovorili njeni udeleženci, kakšne načrte so si zadali. Skupaj z Društvom slovenskih pisateljev v Avstriji praznujemo 50-letnico njihovega delovanja in se poklonimo ustanovitelju Valentinu Polanšku. Častna gostja letošnjega Frankfurtskega knjižnega sejma je Italija. Kljub obljubam pa na sejmu tokrat ne bo slovenskih literatov iz Furlanije – Julijske krajine. Kakšni so odzivi? Prisluhnite!   Foto (Bor Slana/STA): Minister Matej Arčon in ministrski komisar Ferenc Kalmar -

Kaj dejansko pomeni tako velika podpora volivcev svobodnjakom tudi na avstrijskem Koroškem in njihova zmaga na zveznih volitvah za koroške Slovence? O tem se pogovarjamo z Olgo Voglauer, ki je bila na listi Zelenih vnovič izvoljena v avstrijski parlament. Novo predsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, opozicijsko poslanko v saboru, Barbaro Antolić Vupora čaka veliko izzivov. Eden največjih pa bo, kot pravi, komunikacija s člani društev. V Trstu se je po skoraj letu dni sestal paritetni odbor in zanima nas, kaj so sklenili predstavniki Slovencev v Italiji. V Gorici preverimo, kakšni so bili letošnji Okusi ob meji in se v Celovcu srečamo z zelo dejavnimi dijakinjami Slovenske gimnazije, ki so soorganizirale tokratno Kontaktno lečo. Ustavimo se v Monoštru, kjer so mojstrice iz Poljanske doline predstavile umetnost klekljanja. To je bilo njihovo prvo srečanje s Porabci, nikakor pa ne zadnje, zagotavljajo. Prisluhnite!   Foto(Silva Eöry): Mojstrice k

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v prihodnjih letih napoveduje korenito zvišanje pomoči za gospodarski razvoj Slovencev v sosednjih državah. Zamejskim športnim organizacijam in klubom pa naj bi prihodnje leto pomagali s trenerji iz Slovenije in za to namenili dodatnih 200.000 evrov. Kako, pojasnjuje državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan.Kar tri četrtine sredstev je omenjeno ministrstvo lani namenilo razvoju Porabja. Erika Lang, ki si zdaj kruh služi v Avstriji, bo v Števanovcih prav s pomočjo denarja iz Slovenije posodobila trgovinico z lokalnimi pridelki. Kaj pa delajo na Slovenski gospodarski zvezi v Celovcu? O tem se pogovarjamo z novim generalnim sekretarjem Romanom Roblekom, pravnikom, ki se je iz Berlina vrnil na domačo Koroško. Prepričan je, da bi lahko dežela na področju gospodarstva in turizma bolje izkoristila večjezičnost. Gostimo Petra Gergoleta, novinarja in zelo dejavnega glasbenika, ki s slovensko tržaško rock skupino Fiberglas pripravlja nov

Pouk v slovenskem jeziku je ključen za rojake v sosednjih državah in razvoj njihovih skupnosti. Kako so v novo šolsko leto vstopili v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem? So zadovoljni z vpisi? Kako pa je s kompetentnimi učiteljicami in učitelji? Dobitnik kristala vilenice Dóminik Srienc pripoveduje o svoji poeziji, s katero prehaja med jeziki in prostori. V nacionalne jezike pa, kot pravi, ne verjame. V Porabju preverjamo, kaj bodo ključne teme tokratnega zasedanja mešane slovensko madžarske komisije. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec opozarja, da se sprejete zaveze vseskozi ponavljajo, uresničitve pa ni. V Slovenskem domu Bazovica na Reki so imeli slovesno prvo trgatev stare trte iz Maribora. Kako je obrodila? Prisluhnite! Foto: začetek pouka v nižji srednji šoli Ivan Trinko v Gorici 

Kaj pripovedujejo in na kaj nas danes opozarjajo bazoviški junaki, četverica antifašistov, ubitih na bazovski gmajni pred 94 leti? V parku Golubinjak pri Delnicah se pridružimo več kot 300 rojakom z vse Hrvaške na njihovem Vseslovenskem srečanju. V novo šolsko leto pospremimo učenke in učence dvojezične osnove šole v Števanovcih in preverimo, kakšno je zanimanje med mladimi porabskimi rojaki za učenje slovenščine. Ob skorajšnjem izteku mandata avstrijske vlade pa nas zanima, kako so z njeno manjšinsko politiko zadovoljni koroški Slovenci. Velika pričakovanja se niso izpolnila, toda, kot pravi poslanka Zelenih Olga Voglauer, so tudi pričakovanja sestavni del politike.   Foto (Istog Žorž) - udeleženci vseslovenskega srečanja na Golubinjaku 

Sprehodimo se skozi glasbeno zgodovino skupine, ki ji na avstrijskem Koroškem ni para. Bališ so si nadeli po imetju, ki so ga hlapci in dekle prenašali od delodajalca do delodajalca. Ni bilo veliko, toda s sabo so nosili tudi pesniško in glasbeno nadarjenost in s to tradicijo nadaljuje rock skupina Bališ, ponosna na besedila v obirskem narečju. Svojo prvo vajo je skupina imela 1. aprila 2000 in prihodnje leto na ta dan, četrt stoletja pozneje, načrtujejo tudi izdajo novega albuma. Konec junija ga je napovedala s singlom Rock me Amadeus. Kako se je skozi leta razvijala in spreminjala skupina Bališ? Prisluhnite!

Na avstrijskem Koroškem so pred kratkim sprejeli zakon o energetskem prehodu. Kaj dejansko prinaša, pojasnjuje deželnozborski poslanec Franc Jožef Smrtnik, prepričan, da . brez vetrnih elektrarn ne bo šlo, toda ne povsod. "Potrebna je pametna politika, da ne dobimo več nasprotnikov kot zagovornikov," pravi poslanec Team Kärnten in podžupan Železne Kaple. Ustavimo se na plaži v Sesljanu, kjer mladinski oddelek Narodne in študijske knjižnice iz Trsta pripravlja pravljične urice v slovenskem jeziku. Na Reki preverjamo, kakšno je zanimanje za malo planinsko šolo, s katero bi radi v društvo Bazovica privabili najmlajše planince. Ibolya Dončec Merkli, dolgoletna profesorica slovenskega jezika in književnosti ter televizijska novinarka, ki je za svoje delo pri razvoju materinščine dobila pomembno madžarsko priznanje, pa pove več o svojem življenju, tesno povezanem tudi s slovenskim jezikom. Foto (zajem zaslona): Narodna in študijska knjižnica Trst

»Enkrat še videl bi rad dim nad Itako rodno«, je bil naslov slovesnosti, ki so jo ob 100. obletnici rojstva Alojza Rebule pripravili v njegovem rodnem Šempolaju. Kako so se poklonili velikemu rojaku, ki je med Slovenci v Italiji pustil neizbrisno sled, slišite v tokratni oddaji. Marko Bališ, ustanovitelj koroške slovenske rock zasedbe Bališ, pripoveduje o začetkih delovanja te skupine, vse bolj znane tudi v Sloveniji, in o Rock me Amadeus, najnovejšem singlu, ki je uvod v praznovanje njihove 25-letnice prihodnje leto. Pridruži se nam nekdanji rokometaš, zdaj zaposlen na evropski rokometni zvezi, porabski rojak Mate Kozma, ki govori kar sedem jezikov. Ustavimo pa se tudi na Reki, kjer je skoraj 50 najmlajših uživalo na otroških delavnicah, poimenovanih Poletje v Bazovici.   Foto (zajem zaslona): video Verene Repar - Rock me Amadeus - Bališ

Narodna domova v Trstu sta bila nekoč središči tam živečih Slovencev, simbola njihove prisotnosti v večkulturnem mestu pa tudi fašističnega pogroma nad njimi. Kaj se bo v prihodnosti dogajalo v njih? Kakšna bo Fabianijeva palača v središču mesta in kaj bo v obnovljenem domu pri Svetem Ivanu?Na avstrijskem Koroškem bo prihodnje leto v znamenju kulture spominjanja. Kaj to pomeni za koroške Slovence, sprašujemo dr. Daniela Wuttija, ki poklicno in zasebno skrbi za širjenje vedenja o zgodovini koroških Slovencev in njihovem boju. Pridružimo se porabskim malčkom, ki so se zabavali s svojimi vrstniki v Murski Soboti, in udeležencem Mladinske poletne šole slovenskega jezika v Ljubljani. Skoraj 120 mladih rojakov z vsega sveta se je dva tedna intenzivno učilo slovenski jezik. Kaj pa je najpogostejši razlog za prijavo na to šolo?   Foto: Razstava dr. Daniela Wuttija na domačem vrtu v Borovljah 

Šolsko leto se je končalo tudi na avstrijskem Koroškem in zanima nas, kakšne so izkušnje s spremenjenim učnim načrtom na dvojezičnih ljudskih šolah pa tudi, kako je s pripravo predlogov sprememb manjšinske šolske zakonodaje. Kakšne so možnosti za dejanske spremembe, pojasnjuje Danilo Katz, predsednik strokovnega pedagoškega združenja in član posebne delovne skupine, ki jo je ustanovila dežela Koroška. Slovita.info je nov portal Slovencev v Italiji in del njihov celovite posodobljene predstavitve, v kateri je tudi srce, ki raste v cvet, njihov nov prepoznavni znak. Kaj ponazarja, sprašujemo vodjo projekta Andreja Pisanija. Povabimo vas na obisk Benečije, predstavljene na novem portalu benecija.eu, in gostimo Doro Doszpot, mlado porabsko Slovenko, eno redkih, ki se je odločila za študij v Ljubljani.   Foto (zajem zaslona): nov portal Slovencev v Italiji 

Potegnemo črto pod 20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, vnovič posvečeno mladim rojakom iz zamejstva in sveta. O projektih Slovika – slovenskega izobraževalnega konzorcija -, ki povezujejo mlade rojake iz Furlanije – Julijske krajine, pripoveduje predsednica Martina Budin, ena od nastopajočih v parlamentu. Ustavimo se na srečanju Dobrodošli doma, ki se je končalo v Celju z nastopom 250 Slovencev, ki živijo zunaj matične države. Na avstrijskem Koroškem je bil konec tedna tudi v znamenju praznovanja upora proti fašizmu in nacizmu. Na Peršmanovi domačiji v dolini Lepene je potekala osrednja slovesnost v spomin na krvave dogodke ob koncu 2. svetovne vojne. V središču Celovca pa so se na praznovanju upora med drugim predstavili koroški slovenski študentski klubi. Gostimo porabskega rojaka mlajše generacije Szabolcsa Andrejka, ki je bil na nedavnih lokalnih volitvah prepričljivo izvoljen za župana Gornjega Senika, največje porabske vasi, in obišč

Veliko je bilo narejenega v zadnjih letih za razvoj Porabja, je na tradicionalnem druženju Slovencev na Madžarskem dejala predsednica krovne zveze Andrea Kovač, zadovoljna, saj se je Porabskega dne udeležilo 350 rojakov z vse Madžarske. Kaj pa se je dogajalo na tradicionalnem srečanju mladih zamejskih športnikov, ki ga je Olimpijski komite Slovenije tokrat pripravil v Podčetrtku, in kako potekajo sklepne priprave na Evropeado - evropsko nogometno prvenstvo narodnih skupnosti? O tem več generalni sekretar Slovenske športne zveze iz Celovca Marko Loibnegger. Ustavimo se v Librarni, novi knjigarni na Opčinah pri Trstu, kjer so Slovenci dobili še eno knjižno središče, in vas povabimo na Dobrodošli doma. Vrhunec tega tradicionalnega druženja Slovencev iz sosednjih držav in sveta v matični državi bo v soboto v Celju, pred tem pa se bodo rojaki srečali tudi v državnem zboru na 20. Vseslovenskem srečanju.   Foto(USZS): srečanje mladih slovenskih športnikov iz sosednjih d

Tonč Feinig in Andrejka Možina sta vrhunska, uveljavljena in zelo dejavna glasbenika. Prvi prihaja z avstrijske Koroške, druga s Tržaškega. Konec lanskega in v začetku letošnjega leta sta izdala nova albuma. Osmim slovenskim pesnicam v Italiji se je z albumom z naslovom Besede ne ubogajo več poklonila Andrejka Možina in njen trio Violoncelli Itineranti. Sveže priredbe znanih koroških, slovenskih in avstrijskih pesmi na albumu Songs from home - Pesmi domovine - pa so rezultat dveletnega dela Tonča Feiniga, ki je k sodelovanju povabil znane slovenske in avstrijske glasbenike. Kaj se zgodi, ko se Pesmi domovine povežejo z Besede ne ubogajo več? Foto (zajem zaslona): Andrejka Možin z Violonceli Itineranti na festivalu slovenskega šansona

Skupaj z evropskimi volitvami bodo v več občinah v Furlaniji - Julijski krajini potekale lokalne volitve, tudi s slovenskimi kandidatkami in kandidati različnih strank in gibanj. Županja Števerjana Franka Padovan pa na evropskih volitvah kot edina Slovenka v Italiji kandidira na listi južnotirolske Ljudske stranke.Na Madžarskem bodo poleg evropskih in lokalnih volitev potekale tudi manjšinske volitve. S kakšnimi izzivi se pri tem srečujejo Slovenci, pojasnjuje predsednik državne slovenske samouprave Karel Holec. Gostimo Armina Hodžića, poslanca, ki bo v hrvaškem saboru zastopal tudi slovensko manjšino, in podpredsednika Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Janka Malleja. V javnem pismu poziva pristojna slovensko ministrstvo in urad, naj namenita kulturi koroških Slovencev nekoliko več politične, moralne in finančne pozornosti. Kakšen je odziv na ta poziv?   Foto (Novice.at): Sapramiška in Zrcalce - predstavi mlajše gledališke šole KPD

Število slovenskih govorce v Kanalski dolini na skrajnem severu Furlanije – Julijske krajine se je v dveh desetletjih prepolovilo, poudarja raziskovalka dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Rezultate najnovejše raziskave so predstavili ob začetku praznovanja 50-letnice SLORI-ja - Slovenskega raziskovalnega inštituta iz Trsta. Pod naslovom Opus 50 – solo Podjuna so s slavnostnim koncertom praznovali 50-letnico mešanega pevskega Podjuna iz Pliberka. Tako kot SLORI je tudi zbor Podjuna nastal kot odziv na težke čase, ki jih je preživljala slovenska narodna skupnost. Glasbenik in pedagog Miha Vavti spregovori o uspehih Slovenske glasbene šole dežele Koroške in post pandemskim spremembah, ki jih opaža pri učencih. V Monoštru pa se pridružimo raziskovalcem ZRC SAZU, ki so z monografijo Zemljepisna imena slovenskega Porabja poskrbeli, da ledinska imena tega območja ne bodo pozabljena.   Foto (Mateja Železnikar): koncert ob

Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob obisku na avstrijskem Koroškem pozvala pristojne, naj določijo časovnico za uresničitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kaj so ključne težave? Preverjamo, kako daleč so dela na slovenski turistično izobraževalni kmetiji v Gorskem kotarju, vredni več kot milijon evrov. Gostimo ravnateljico dvojezične osnovne šole v Števanovcih Agico Holec, dejavno porabsko Slovenko, ki je za svoje delo dobila spominsko plaketo Avgusta Pavla, in prisluhnemo novi rezijanski pravljici. 50 let po Zverinicah iz Rezije je nastala slikanica Ta Ladinina lisica s 14 novimi pravljicami. Napisala jih je Catia Quaglia, lektorirala pa še ena dejavna rojakinja Luigia Negro. In kako je danes z rezijanskim narečjem, koliko ljudi ga še govori?   Foto (Mateja Železnikar): razstava ilustracij Urše Volovšek iz slikanice Ta Ladinina lisica na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu v Ljubljani

V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju? Ustavimo se na Trgu Evrope, ki so ga odprli tik ob carinarnici v avstrijski Radgoni in bo, tako kot Most prijateljstva, še bolj povezal obe Radgoni. Gorica in Nova Gorica, povezani mesti, pa je naslov novega vodnika po obeh Goricah. Avtor Andrea Bellavite je prepričan, da mora biti evropska prestolnica kulture tudi prestolnica sprejemanja in sobivanja. V Dolini pri Trstu preverjamo, kakšno je vzdušje na tokratni Majenci. Kaj pa so Okamenki? Tako je svojo razstavo likovnih del v Slovenskem domu Lipa v Monoštru naslovila Tatjana Mijatović. In kaj razstavlja? Prisluhnite! Foto(Silva E