Od Etrtka Do Srede

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o divjanju epidemije, volitvah in iracionalnosti vlade.  Predsednik države bo volitve razpisal na prvi datum, ko je to mogoče po rednem roku. Odločitev prihaja v času zahtev po predčasnih volitvah in v globoki epidemiološki krizi, meni Delov komentator Ali Žerdin. Janez Markeš dodaja, da je neznanka zlasti, kako bo na razpoloženje ljudi vplivala epidemija, ko bo v bolnišnicah zmanjkalo prostora.  Žerdin je spomnil, da se je v preteklem tednu pričakovalo, da bo v primeru zaprtja države odstopil minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, v primeru da do zaprtja ne bi prišlo pa minister za zdravje Janez Poklukar. Odstopil ni nobeden, sprejeti pa so bili skrajno čudaški ukrepi, ki niso vredni besede ukrep, meni Žerdin. Markeš se strinja, da je to običajno v državi, kjer dane besede nihče ne jemlje več resno.  Vlada se je očitno odločila ljudstvo prepustiti samim sebi oziroma prekuženosti z virusom, je dejal Markeš. Vprašanje pa je

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat o dvoumnih sporočilih svetovalne skupine za covid-19. Svetovalna skupina za covid-19 je včeraj vlado seznanila s trenutnimi epidemiološkimi razmerami. Najprej se je hitro razširila novica, da bo skupina med drugim predlagala 10-dnevno popolno zaprtje države, popoldan pa je vodja svetovalne skupine Mateja Logar po sestanku s predstavniki vlade dejala, da so vladi predlagali zaostritev covidnih ukrepov. Kot je pojasnila Logarjeva, je v osnutku zapisnika s ponedeljkove seje resda pisalo, da se predlaga 10-dnevno popolno zaprtje države, a da je pri tem šlo za vsebinsko napako v zapisniku, ki še ni bil potrjen. »Medtem ko čakamo na odziv vlade, smo dodatno zmedeni, ker strokovna skupina najprej trdi, da je treba družbo zapreti, nato pa trdi, da je prišlo do napake v zapisniku,« je dejal komentator Ali Žerdin in kolega Janeza Markeša vprašal, kako on razume te nenavadne dogodke. Več na delo.si. 

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat o stampedu slovenskih političnih afer. Kako oceniti gostoto teh afer? »Selekcijo bova morala narediti, toliko stvari imava,« tokratni pogovor uvede Ali Žerdin. »Na dnevnem redu je več interpelacij, od ministrice za šolstvo in izobraževanje prek pravosodnega ministra do ministrov za notranje zadeve in za okolje. Katera ti je najljubša?« Žerdin vpraša kolega Janeza Markeša. »Nobena mi ni ljuba. Bolj me skrbi gostota teh dogodkov. Kako jo oceniti? Pred par dnevi smo bili še globoko potopljeni v pranje denarja za nove medije Janeza Janše v povezavi z Madžari in BiH ...« odgovori Markeš. »Neke gotovinske transakcije so se odvijale pri mariborski notarki, ki so bile globoko nenavadne, a niso imele večjega odmeva,« ga dopolni Žerdin. Več na delo.si. 

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta razpravljala o referendumski pobudi policijskega sindikata.  Sindikat policistov je začel z referendumsko pobudo, ki želi spremeniti zakonodajo, da se policistom ne bi več moglo pošiljati opominov pred odpovedjo.  Kar se zdi Delovemu komentatorju Aliju Žerdinu posebej zanimivo, je, da se je sindikat za pomoč obrnil tudi na Inštitut 8. marec. »Sindikat represivne državne institucije bi rad sodeloval z misliščem civilne družbe,« je strnil.  Janez Markeš meni, da je to še en izkaz načelnosti policijskega sindikata. Ta je načelnost izkazal že s tem, ko je zahteval revizijo policijskih postopkov in navodil na torkovem protestu, kajti ne želijo, da bi izpadli kot ljudje, ki iz lastne želje uporablja čezmerno silo.  Generalni direktor policije Anton Olaj je namreč izjavil, da so bile odločitve o uporabi sile sprejete na kraju dogajanja na nižjih nivojih. Sindikat se je odzval in pojasnil, da lahko uporabo sredstev, ki se jih je policija posl

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokratni videokomentar, ki je bil posnet včeraj zvečer, začela s protesti. Žerdin je orisal svoje doživljanje protestov z besedami, da že vrsto let okoli sebe ni čutil toliko solzivca. »Rekel bi, da zadnjič leta 1989 v Prištini. Situacija v centru Ljubljane je (bila) precej napeta po tem, ko se je okrog treh popoldne manjša množica začela zbirati na Trgu republike in se je gneča povečala in se razpršila po mestu. Policija pa je proteste ustavljala z intervencijami vodnega topa in z veliko količino solzivca.«  Več na delo.si! 

O gibanju Resni.ca sta Delova komentatorja poudarila, da gre za stranko s samo eno programsko točko. Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat govorila predvsem o strukturni sestavi sredinih protestnikov in koga predstavlja gibanje Resni.ca. »Ta skupina je izrazito drugačna od skupine, ki se že več kot 70 tednov zbira ob petkih in je znana pod psevdonimom 'Kolesarji',« je dejal Žerdin. »Anticepilstvo je raznorodno in se prekriva samo v določenih temah, kar sicer sporočajo petkovi kolesarji. Gospod, ki se kaže kot organizatorj anticepilcev, ima verjetno dvojno vlogo; na eni strani je zasidran v desnem populizmu, a je hkrati zmožen motivirati tudi leve volivce. Morda gre za dogovorjen projekt upehane Jelinčičeve stranke v povezavi z vlado, konkretno z Janezom Janšo,« je opozoril Markeš. Žerdin je zraven dodal, da se vodja Resni.ce trenutno izjavlja proti vladi, vendar Markeš opozarja, da gre za »nameštalko«. V nadaljevanju je Žerdin izpostavil izrazito heterogenost sredinih protestov: »Poudariti

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta razpravljala o novem predvolilnem zavezništvu in večnem ribarjenju v kalnem. Sredi tedna je odjeknila vest, da stranke, ki so nekoč sestavljale vladajočo koalicijo, zbrane okrog Marjana Šarca, to so LMŠ, SD, Levica in SAB, v »preformatirani« obliki najavljajo predvolilno zavezništvo. V njem, kot pravi Ali Žerdin, ni SMC in tudi ne vemo, kaj bo z Desusom. »Vrag je v podrobnostih, ki jih midva ne poznava, a gre za najavo novega političnega bloka, ki se je nekaj časa imenoval Koalicija ustavnega loka. Oznaka je nato malce zbledela, zdaj pa se spet pojavlja. Kaj naj bi to pomenilo?« je Žerdin spodbudil Janeza Markeša. Združeno desnico pooseblja Janez Janša, ki »simbolizira staro partijo, preobraženo v nova nacionalistična oblačila«, odgovarja Markeš. In »če hočejo nevtralizirati njegovo prvo mesto«, je po Markešu treba »skrpati blok, ki bo konkuriral v podobi nekega novega Demosa«. Antijanšizem kot nesrečna kategorija Sredica druščine okrog »kratice KUL« je e

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta razpravljala o povezavah politike in zdravstva. Zadnji teden so zaznamovale fotografije predsednika vlade na jahti z enim večjih dobaviteljev v zdravstvu, lastnikom tvrdke Marand. Pojavile so se tudi fotografije njunega skupnega dopustovanja na Mavriciju. Janez Markeš je mnenje, da te fotografije sporočajo, da v razmerju med oblastjo, natančneje predsednikom vlade, in pravil, ki naj bi veljala v pravni državi, nekaj ni v redu. Markeš meni, da vprašanje, zakaj so se fotografije pojavile sedaj, v primerjavi z vprašanji, ali je na delu korupcijska logika, ali so kršene zakonodajne norme in ali bi moral predsednik vlade prijaviti stike z lobisti, ni pomembno. Glede na prejšnje Janševe vlade, Markeš poudarja, da bi bilo »iluzorno misliti, da ne bo prišlo do škandalov in kršitev.« Ali Žerdin je opozoril, da v tem primeru ne moremo govoriti o lobiranju, »pač pa gre za testiranje terena, ali je mogoče skleniti kakšen nov posel.« Markeš dodaja, da glede na poroč

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat spregovorila o vladnem predlogu, da bi denarno kaznovali (od  500 do 1000 evrov) osebo, ki se nedostojno vede do najvišjih  predstavnikov države. »Predsednik državnega zbora Igor Zorčič je rekel, da je to v sramoto  državnemu zboru, toda procedura za ta ukrep se je pričela vrteti.  Simptomatično je, da se je ta predlog pojavil neposredno po dogajanju na  Kredarici, čeprav naj bi bil predlog povezan s starejšimi nedostojnim  obnašanjem do poslancev,« je dejal Žerdin, svoje je dodal Markeš:  »Zorčič ima prav. Končni cilj je kaznovati petkove protestnike. Na  inštitutu 8. marec so že napovedali nov referendum, če bo prišlo do tega  vladnega sklepa.«  Žerdin in Markeš sta pozornost namenila tudi vdoru proticepilcev v  studio državne televizije. »Presenečen sem nad dogajanjem, da so lahko  prišli mimo vratarja, kar je bilo včasih precej težko. Drugo vprašanje  je, kako so vedeli, kateri stu

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta spet v pogonu. »Blejski strateški forum se je začel, od predsednika slovenske vlade Janeza Janše pa smo slišali lepe besede o evropskih vrednotah in vladavini prava.Toda ali rabijo te tople besede podnapise?« se sprašuje Žerdin. »Evropa vrednot, o kateri je govoril Janša, ta Evropa, kjer naj bi bila  svoboda izražanja ena od temeljih pravic, sovpada z dogajanjem na  Kredarici in da je vlada na dopisni seji določila, da se lahko javno  kritiko poslanca ali predsednika vlade kaznuje s tisoč evri,« je dejal  Markeš. Skupaj z Žerdinom sta prepričana, da je ta vladna odločitev  povezana z dogajanjem na Kredarici, ko so se petkovi protestniki soočili  z Janezom Janšo in Alešem Hojsom. Kljub temu zraven še poudarjata, da je do končne implementacije te odločitve dolga pot.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat o izraelski programski opremi pegaz, ki omogoča vohunjenje. »Ugiba se, ali je vohunska programska oprema prišla tudi do Slovenije,« je opozoril Ali Žerdin in nadaljeval, da smo zaenkrat priča odločnim demantijem. Je pa po njegovem zanimiv 'čivk' državnega sekretarja za državno varnost Žana Mahniča z naslednjo vsebino: »Vsi ga obsojajo, vendar si ga vsi želijo imeti«. Janez Markeš je povedal, da je zaradi pegaza na nogah ves zahodni svet in ves t. i. svobodni tisk. »To je bilo mega odkritje,« je opozoril in navedel, da je posledica daljših raziskav in ne kakšnih ugibanj. »Vtis je, da se o teh stvareh že dalj časa ve, zdaj pa je prišel trenutek, da se jih da na svetlo,« meni. Po njegovem je zadeva pristala na grbi malopridnih in problematičnih voditeljev, med njimi tudi na Orbanu. »Novica je tudi to, da so neposredno prisluškovali Macronu, Michelu ... « je povedal Markeš in se vprašal, zakaj so tako pogumno plapolale izraelske zastave na slovenskem vlad

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat govorila o posledicah referenduma o vodi. Pričakovano sta se Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat osredotočila na nedeljski referendum o noveli zakona o vodah. Volivci so v veliki večini zakon zavrnili in vladi Janeza Janše pokazali nezaupanje. »Nekaj manj kot osemsto tisoč ljudi je prišlo na glasovanje, in to v vročih dnevih in dnevih dopusta. Osemsto tisoč ljudi na referendumu je redkost, več jih bilo samo na referendumu, ki se je prikrival s predsedniškimi volitvami,« je dejal Ali Žerdin. »Presenetili smo se,« je odgovoril Markeš. »Številka je ogromna in smiselna. Toda na glede vse ovire, ki so jih vladajoči postavili, je bila motivacija volivcev velika. Nismo samo dosegli kvoruma, ampak smo ga skoraj podvojili.« Žerdin je nadaljeval, da je težje napovedati uspeh referendumov kot volitev, predvsem zaradi nizke udeležbe na referendumih v preteklosti. »Za zakon je glasovalo malce več kot tisoč ljudi. To je kazalec, da se mobilizacijs

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat govorila o referendumu o vodi. Do referenduma o zakonu o vodah nas loči še nekaj dni. Na prvi dan glasovanja je na volišča odšlo okoli 24.000 ljudi. A prišlo je do številnih zapletov, je opozoril Delov komentator Ali Žerdin. Omenil je zelo dolge vrste na nekaterih voliščih, zmanjšanje števila volišč, kjer je mogoče predčasno glasovanje, problematično pa je zlasti dejstvo, da je ministrstvo za delo domovom starejših občanov obvestila o možnosti predčasnega glasovanja poslalo izjemno pozno.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat govorila o incidentu na alternativni državni proslavi in ministrovem odzivu nanj. Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta današnji pogovor pričela s svetopisemsko priliko o biserih in svinjah. Priliko je uporabil minister za notranje zadeve, ko je hotel poudariti, da so pripadniki skrajne desnice največji zaklad našega naroda, je pojasnil Žerdin. »Policija je presodila drugače in te biserčke pridržala, saj je ocenila, da nameravajo na alternativni proslavi naredit kraval,« je povzel.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat o peti obletnici brexita, kongresu SDS, kongresu Desusa ... »Ne vem, kje naj sploh začnem, toliko stvari se je zgodilo,« je uvodoma dejal Ali Žerdin. Spregovorila sta tako o peti obletnici brexita, kongresu SDS, kongresu Desusa … »Učinki brexita še niso povsem jasni,« je dejal Žerdin, nato je nadaljeval Janez Markeš: »V britanskem tisku dajejo vtis, da je brexit še vedno nekje vmes in ljudje še zmeraj niso povsem prepričani o pravilnosti odločitve, vsekakor pa je sedaj vpliv Velike Britanije manjši.« Janez Janša bo SDS vodil več kot trideset let, Delova komentatorja pa sta spregovorila, da Janša zelo spominja na dolgoletno vladanje Josipa Broza Tita. »A je produktivno sploh še razpravljati o tem, da sploh nimajo več demokratičnega sramu, saj nimajo niti namišljenega protikandidata. Tako bi imeli vsaj teater, a sedaj nimajo niti teatra,« je dejal Markeš. Zatem sta spregovorila še o Desusu. »Ne vemo, ali je ta stranka v koaliciji ali v opoziciji. Stranko p

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat o novem pravosodnem ministru, o katerem prav veliko ni znanega. Imamo novega pravosodnega ministra, sta pogovor začela Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš. Prav dosti o njem ni znanega, sta se strinjala oba. Markeš je dejal, da ga dejstvo, da o Marjanu Dikaučiču ne ve ničesar, zelo skrbi. »Odsotnost vsega tega, kar bi o njem moralo biti povedano. Premier Janez Janša sploh ni prišel na sejo in ga podprl, karkoli izrekel,« je dejal Markeš. Ali Žerdin je priznal, da je živel v neki fantaziji, da o vseh političnih osebnostih v Sloveniji nekaj ve. »Ko sem slišal za ta ime in priimek sem obnemel. Potem sem aktiviral svojo običajno proceduro, katalog medknjižnične podatkovne baze, kaj je človek doslej v življenju napisal. O vseh, ki karkoli štejejo, se v tem katalogu da najti naslove njihovih del. Kaj so napisali v življenju. Tudi tu pa je katalog prazen oziroma je v njem mogoče najti en sam zadetek, in sicer naslov diplomske naloge.«

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat govorila o predlogu prepovedi stranke Levica in o delovanju stranke SDS. Politični prostor pretresa razprava, ali stranka Levica deluje znotraj z ustavo predvidenih okvirov. Dve stranki, SDS in NSi, sta predlagali parlamentarno diskusijo, na kateri bi parlament sprejel sklepe o delovanju Levice. »Na mizi predsednika državnega zbora se je znašel zelo nenavaden in precedenčen predlog, a ga je ta zavrnil,« je dogajanje povzel Delov komentator Ali Žerdin. Janezu Markešu se zdi predlog neresen, saj je Levica legalna stranka, ustanovljena po vseh pravilih. »To problematizirati je oslarija,« meni Markeš. Je pa takšna razprava pomembna v kontekstu resolucije SDS, ki »ustvarja vzdušje, kakršno je bilo značilno za Nemčijo v tridesetih letih in kakršno je značilno za fašizem,« je poudaril Markeš, ki opozarja, da »SDS je orientiran samo še na posel, na plenjenje, na kadrovanje, torej vse tisto, kar je nekdaj očital tranzicijski levici.«

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat govorila o neimenovanju evropskih tožilcev in neustavnosti vladnih odlokov! V tem tednu je pričelo delovati evropsko tožilstvo. Slovenija ni določila svojih tožilcev, ki bi v tem pomembnem organu sodelovali, kajti vlada se ni želela seznaniti z imenoma, ki ju je predlagal državnotožilski svet, je povzel Delov komentator Ali Žerdin. Evropsko tožilstvo preučuje zlasti kazniva dejanja povezana z uporabo evropskih proračunskih sredstev. To je zelo pomemben signal globljega dogajanja v Sloveniji, meni Janez Markeš. K tožilstvu nista pristopili tudi Poljska in Madžarska, Slovenija pa ga s svojim delovanjem ovira, je pojasnil Žerdin, a dodaja, da k tožilstvu ni pristopilo tudi nekaj skandinavskih držav. Markeš je spomnil, da se Slovenija in Madžarska vse bolj zbližujeta, medtem ko se Slovenija vse bolj oddaljuje od zahodne Evrope. Pomembna novica dneva je, da je ustavno sodišče presodilo, da je zakon o nalezljivih boleznih protiustaven v delu, ki vladi daje

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat o kongresni resoluciji vladajoče stranke SDS, ki kaže na to, da ima država težave z vladavino prava. »Slovenski demokrati gradimo Slovenijo. Živimo in gradimo jo kot domovino, ki bo dom svobode, pravičnosti, priložnosti in blaginje za vse.« S tem izhodiščem se začne nosilna resolucija Gradimo Slovenijo na 12. kongresu največje vladne stranke SDS, ki bo v soboto, 19. junija.  »Resolucija med drugim opozarja na to, da ima ta država težave z vladavino prava, demokracijo, nespoštovanjem ustave in da samo sebe predstavlja kot zadnji branik ustavnih vrednot oziroma ustavnih temeljev Republike Slovenije,« je uvodoma dejal Ali Žerdin in dodal, da so to močno doneče in samozavestne besede za stranko, ki vodi vlado in ki ji protikoronski ukrepi prepogosto padajo na ustavnem sodišču.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez  Markeš sta potegnila črto pod uspeh pobudnikov zbiranja podpisov za  razpis referenduma o zakonu o vodah. »Sreda je, voda pada z neba, hkrati pa je današnja sreda datum, ko  je Gibanje za čisto vodo zbralo zadostno število podpisov za vložitev  zahteve za razpis referenduma o zakonu o vodah,« današnji pogovor uvede Ali Žerdin.  »Obeta se nam referendum, gre pa za podvig skupine v glavnem mladih  ljudi, ki jim ni vseeno za prihodnost vodnih virov v državi in ki hkrati  niso pripeti na parlamentarne stranke. Fenomen je za slovenski  politični prostor precej unikaten,« je prepričan.