Od Etrtka Do Srede

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta razpravljala o odsotnosti Janeza Janše na sestanku o prihodnosti Evrope. Na sestanku o prihodnosti Evrope je v oči bodla odsotnost prihodnjega predsedujoče sveta Evrope Janeza Janše. Špekulira se, da ta odsotnost ni bila naključna, je povzel Ali Žerdin. Janez Markeš pojasnjuje, da je za to verjetno odgovoren evropski poslanec Guy Verhofstadt, ki je ocenil, da je Janša, glede na to kaj počne, neprimeren za razpravo o kakršnikoli prihodnosti.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta razpravljala o vladnih pritiskih na STA in njenem pomenu. Poročilo Novinarjev brez meja je Slovenijo letos na lestvici svobode medijev umestilo nekaj mest niže kot prejšnja leta, a te lestvice nam povedo razmeroma malo, meni Ali Žerdin. Janez Markeš je opozoril, da je bil protestni zbor pred Slovensko tiskovno agencijo (STA) na mednarodni dan svobode tiska zelo pomemben dogodek. Hkrati je bilo praznovanje novinarstva in izkaz podpore zaposlenim na STA, ki so pod neposrednim političnim pritiskom. 1991 je imela monopol nad tem, kakšne informacije gredo v svet, jugoslovanska agencija Tanjug. S tem ko je bila ustanovljena STA, je mednarodna javnost dobila relevanten vir informacij iz Slovenije, je pojasnil Žerdin.  Pred tridesetimi leti ga je tedanji sekretar za informiranje Jelko Kacin poklical in mu ponudil, ali bi prevzel funkcijo odgovornega urednika STA. Ker je bil Žerdin star 26 in še ni končal študija, se mu je to zdelo neprimerno. Žerdin se spr

Delova komentatorja Janez Markeš in Ali Žerdin sta razpravljala o dogodkih ob dnevu upora proti okupatorju. Dan po dnevu upora proti okupatorju sta Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš opozorila na raznolike dogodke okoli tega državnega praznika. Predsednik države Borut Pahor je z nemško veleposlanico Natalie Kauther odkril spominsko ploščo ob 80. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte in slovenskega upora proti fašizmu, veleposlanica se je v imenu Nemčije opravičila za grozote med drugo svetovno vojno. Markeš je povzel, da je bila njena poanta v naravnanosti na skupno in strpno prihodnost. Pahor je povabil tudi predstavnika NOB, ki je v predsedniški palači dejal, da se mu zdi zelo čudno, da predstavniki NOB niso bili povabljeni na vladno proslavo, je spomnil Žerdin.  Program vladne proslave se je sukal okoli domobranskih pesnikov Franceta Balantiča in Lojzeta Grozdeta ter nagovora ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška, dan upora pa je bil interpretiran kot

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta danes razpravljala o odmevnem non-paperju in njegovih učinkih. »O non-paperju še vedno nimamo vseh odgovorov, imamo pa veliko vprašanj,« je temo današnjega pogovora povzel Ali Žerdin. Ključna značilnost non-paperjev je, da jih je enostavno zanikati, je pojasnil. A ne glede na to, kje in kako je nastal, je non-paper povzročil učinke. V središču dogajanja sta Janez Janša in Slovenija, dodaja Janez Markeš, ki meni, da je s tem Slovenija prišla na najnižjo točko svojega ugleda v očeh mednarodne javnosti. Ključno vprašanje pa je, ali je Janša v non-paperju udeležen in koliko, meni Markeš. »V to, da je udeležen po vsem povedanem, skorajda ne more več biti dvoma,« je dodal.  Potencialni učinki risanja meja v Bosni so izjemno nevarni, po anekdoti naj bi se vojna v Bosni začela s tem, da sta Slobodan Milošević in Franjo Tuđman v gostilni na prtičke risala, kako bi razdelila Bosno in Hercegovino, je pojasnil Žerdin. Markeš je spomnil, da je Slovenija takrat pripo

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta razpravljala o ukrepih in nenavadnih potezah vlade. Tedenski pogovori med Delovima komentatorjema Alijem Žerdinom in Janezom Markešem se vračajo v studio. V zadnjem tednu je bila po 174 dneh ukinjena  policijska ura. Uvedena je bila v času, ko so v Sloveniji dnevno  potrdili okoli 860 novih okužb, ukinja pa se brez posebne utemeljitve v  času, ko je dnevno število okužb za približno sto višje. Žerdin ima dve  interpretaciji; da je nova strokovna skupina, ki svetuje ministru povsem  neodgovorna ali pa, da je za nazaj prepoznala ukrep kot nepotrebno  represijo. Markeš meni, da so strokovne skupine doslej delovale preplašeno.  Vprašanje je, kako naj oblast uporablja priporočila stroke, da ustavi  pandemijo, hkrati pa ne uniči demokracije, poudarja Markeš. Slovenija je  bila po smrtnosti ena najslabših držav na svetu, je spomnil, hkrati pa  politika ukrepe uvaja arbitrarno, denimo na veliko noč covida ni, je  

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez  Markeš sta razpravljala o interpelaciji Vaska Simonitija in o pismu angažiranih učiteljev Gimnazije Bežigrad. Medtem ko se nadaljuje izredna seja DZ, na kateri obravnavajo interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za kulturo Vaska Simonitija, sta Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš komentirala razloge, ki so privedli do interpelacije. »Opozicija mu očita deset kršitev; on pravi, da o tem ni ne duha ne  sluha. Zato se je smiselno vprašati: kakšno je stanje duha?« je  novinarskega kolega pobaral Žerdin. »Njegovi posegi v redefinicijo javnega prostora na primeru javne  televizije zadostujejo za najglobljo kritiko, ravnanje z nevladnimi  organizacijami na Metelkovi šest pa daje občutek, kot da gre za obračun z  njimi,« je dejal Markeš in kot glavni problem izpostavil, da večina  kulturne srenje ministra dojema v negativni luči. »Ko se to zgodi, imamo  problem.« Več na delo.si!  

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta razpravljala o pritiskih vlade na STA in svobodo medijev.  Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta v današnjem pogovoru pod drobnogled vzela vladne napade na svobodo medijev, ki odmevajo tudi v evropskem parlamentu. »Evropski parlament ima na dnevnem redu svobodo medijev na Madžarskem, Poljskem in v Sloveniji. Uvertura v to debato se je že zgodila, nanjo sta bila vabljena premier Janez Janša in minister za kulturo Vasko Simoniti,  a sta sodelovanje oba zavrnila,« je dogajanje zadnjega tedna povzel  Žerdin. Od te debate je vlada še nadaljevala z napadi, Janša pa je  direktorja Slovenske tiskovne agencije Bojana Veselinoviča celo pozval k odstopu.  Več na delo.si. 

Ali Žerdin in Janez Markeš o pritiskih na STA in pravosodje. Delova komentatorja sta za izhodišče razprave tokrat vzela zaplete s financiranjem Slovenske tiskovne agencije (STA). Sedanja vladajoča koalicija ima ambicijo STA stisniti v kot, je svoje razumevanje dogajanja v strnil Ali Žerdin, ki meni, da se s tem uničuje enega izmed atributov slovenske državnosti. Janez Markeš vidi tri možne scenarije za razumevanje dogajanja: iracionalnega, racionalnega in analitičnega. Iracionalni, je preprosto v tem, da se je direktorju Ukoma Urošu Urbaniji »omračil um«. Kar se dogaja med vlado in STA »zgleda na prvi pogled, plod bolnega uma,« kljub temu pa Markeš dvomi, da gre zgolj za norost, saj v dogajanju vidi nekakšno racionalnost, ki je lastna metodologiji Janeza Janše. Zato se Markešu zdi verjetnejši drugi scenarij, »da gre za usklajen manever« s katerim skuša vlada svojega nasprotnika spraviti v negotovost, in na ta način »destabilizirati pomembno institucijo, ki je pogoj z delovanje demokracije v državi.« Več na d

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš o možnostih novih povezovanj na levi politični sredini. Ali Žerdin tokratni pogovor začne z omembo ambicije, da bi se politični center oziroma leva sredina znova povezala. »Te usluge ponuja Jože P. Damijan, profesor na Ekonomski fakulteti in oseba, ki je pred meseci predstavila idejo Koalicije ustavnega loka. Po konstruktivni nezaupnici, katere osrednja osebnost je zatem postal Karl Erjavec, se očitno dinamika političnega dogajanja v levem centru ne končuje, pač pa se skuša ponovno vračati k problemu razdrobljenosti,« pove. Več na delo.si.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta konstruktivno nezaupnico preimenovala v konstruktivno brezupnico. »Erjavec ni dobil niti vseh glasov, ki naj bi jih imela koalicija Kul,« je pričel s pogovorom Žerdin, Markeš pa je nadaljeval: »Čeprav imamo najslabšo moralno in in bankrotirano oblast v zgodovini Slovenije, je jasno, da je bil Erjavčev podvig brezupnica.« Več na delo.si!

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat o dogajanju v ameriški in slovenski politiki. Celoten članek in video si oglejte in preberite na delo.si.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat o Janševi zaustavitvi objave razpisa o vpisu na fakultetni študij.  Vlada v četrtek ni dala soglasja k objavi razpisa za vpis v  prihodnje študijsko leto, ker te točke ni obravnavala, je na konferenci o  razmerah s covidom-19 povedal predsednik vlade Janez Janša. Gradivo bo  treba do prihodnjega tedna dopolniti s podatki o prihodnjih potrebah po  delavcih, je bil njegov argument. O Janševi potezi sta v tokratnem  videokomentarju razpravljala Ali Žerdin in Janez Markeš. Več na delo.si. 3-2-21

EU pri dobavah cepiv ni ravnala narobe in jo je zato napačno obtoževati, je prepričan Markeš. So pa napačno ravnala podjetja.  Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta v tokratnem videokomentarju govorila o cepivih, zamudah pri dobavi  in vlogi Evropske unije. Žerdin je uvodoma povedal, da so mnogi  starejši, ki sicer spadajo med prednostne skupine pri cepljenju, še  vedno na čakalnem seznamu. »Korporacija Pfizer ni dobavila dogovorjenih  zalog cepiva, zapleta se tudi s pogodbenimi obveznostmi drugih  proizvajalcev cepiv in tako kot se zdi, da je celo EU v pogovoru s temi  proizvajalci cepiva premajhna entiteta, da bi lahko avtoritativno  zahtevala, da dobavijo količine, ki so že bile plačane.«  Markeš se je odzval, da je res, da je EU v razvoj teh cepiv vložila  milijarde v sodelovanju s podjetji, kot so Pfizer, AstraZeneca in  Moderna, in sicer z zavezo, da bo zato deležna posla. »Da bodo ta  cepiva, če bodo in kadar bodo uspešna, dobavlj

Delova komentatorja o nedopustno visokih zaslužkih v zdravstvu z izkoriščanjem informacijske prednosti in dostopa do odločevalcev. »Eno oko imava uperjeno čez ocean, v prisego novega ameriškega predsednika, a poglejva najprej v domačijo in neverjetno informacijo, ki jo je objavila novinarka Alenka Marovt na Pop TV,« današnji pogovor uvede Ali Žerdin. Namreč informacijo o tem, kakšni so bili zaslužki institucije, ki jo vodi zdravnik dr. Marko Bitenc. Konkretno astronomski zaslužki z izvajanjem hitrih testiranj.  »Marko Bitenc je član strokovne skupine, ki deluje pri ministrstvu za zdravje, in ima torej pri roki vse insajderske informacije o tem, kaj bodo v prihodnjih dneh in tednih predlagali glede ukrepov. Po drugi strani je zasebnik, ponudnik zdravstvenih storitev, ki so se izkazale kot zelo donosne,« doda Žerdin. Več na delo.si.

Delova komentatorja Janez Markeš in Ali Žerdin razpravljata o policijskih plačah in žrtvah epidemije. Voajerji so dobili zanimivo branje, plače policistov in podatke, v kateri enoti delajo, je dejal Ali Žerdin, ki je presenečen predvsem nad tem, da se informacijski pooblaščenki objava tega seznama ni zdela sporna. Janez Markeš je  menil, da gre za zlorabo javnih podatkov za doseganje političnih  ciljev. »Gre za tipično trumpovsko gesto, ki z državništvom nima veze.  Objava je nedostojna in prezira vredna,« je ocenil Markeš. Več na delo.si.

»Slovenska demokracija je zrela za vnovičen premislek, sedanja oblast pa je visoko toksična,« ugotavlja Markeš. Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat spregovorila predvsem o konstruktivni nezaupnici, ki jo bo opozicija v parlament vložila 15. januarja.  »Ta datum se mi zdi precej odmaknjen, saj o konstruktivni nezaupnici  poslušamo že dalj časa,« pravi Žerdin in dodaja: »Nekaj se vendarle  premika, toda kar je znano do sedaj, je, da koalicija nima potrebne  večine 46 glasov.« Svoj pogled je pristavil Markeš: »Koalicija Karla Erjavca nima večine.  Na dlani pa je, da je zahteva po zamenjavi visoka, da je slovenska  demokracija zrela za vnovičen premislek in da sedanja oblast visoko  toksična.« V nadaljevanju je Žerdin sedanje stanje opisal kot mrtvi tek po plundri  in predlagal: »Pojdimo na predčasne volitve. Toda tega ne morem v  resnici predlagati, saj Slovenija nima ustavno veljavnega volilnega  sistema. Zadrega je torej še večja, kot se z

»​Mislim, da imamo v Sloveniji večji problem od covida-19. To je sama vlada,« za slovo od leta 2020 pove Janez Markeš. »Dober dan zadnjič letos. Čez tole grozno leto bova naredila počasi križ, pred tem pa evidenco,« so prve besede Alija Žerdina v zadnjem Od srede do srede z letnico 2020. »Covid. Državi gre slabo. Po primerjavah med državami se je večja tragedija zgodila samo še Belgiji. Zakaj?« »Dobro vprašanje. Verjetno gre to vštric tudi s slabim ukrepanjem ali  neukrepanjem uradnih ljudi, tistih, ki so za to zadolženi. Dvomim, da bi  se tegobe sveta tako skoncentrirale na nekem tako malem teritoriju in  povzročile tako stanje,« odgovori Janez Markeš. »V prvem valu v pomladnih mesecih smo imeli glede tega, kako je bila  epidemija zamejena, zajezena, eno najbolj ugodnih rešitev. V jesenskih  mesecih pa izjemno, izjemno tragično,« nadaljuje Žerdin. »Spomladi smo  poslušali, česa vsega vlada Marjana Šarca ni naredila. Ko se je rast epidemije v prvem valu umirjala, se j

»Karieristična bitka, ki se je začela v začetku 90. letih, je preslikava tega, kar se dogaja danes,« ugotavlja Janez Markeš. »Trideseto obletnico plebiscita praznujemo v nenavadnih časih,« današnji pogovor, znova iz daljave, uvede Ali Žerdin. »Miti, povezani s plebiscitom, ugašajo,« pove, pri čemer ima v mislih zapis Tineta Hribarja, ki je v Sobotni prilogi opozoril na dvojni atentat na Demos. Ta zapis tudi Janez Markeš označuje za izjemno pomemben  dokument. »Preprosto zato, ker je na neki način pokazal, kako v tistem  času pred tridesetimi leti ni bilo enotnosti, o kateri smo ves čas  poslušali, da je bila. Iz tega je nastal nekakšen mit, da je bil  slovenski narod enoten. Narod je že bil enoten, elita, odločevalci, pa  očitno ne. Šlo je za razliko, ali se plebiscit izvede v formuli  zavezujočega ali le posvetovalnega, in kaj bi to dolgoročno pomenilo.  Povezano je s Francetom Bučarjem, tedanjimi socialisti in Petrom Jambrekom.« »Poanta zapisa akademika Hrib

Markeš se sprašuje, ali je res edina prava smer politike v Sloveniji antijanševska oziroma biti nejanša. V tokratnem komentarju sta se Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš dotaknila perspektive slovenskega političnega prostora. Zdi se, da je  med potencialnimi kandidati za mandatarja, če bi konstruktivna  nezaupanica seveda uspela, tudi Karel Erjavec, je  uvodoma povedal Žerdin. »Njega oba poznava dolgo časa, saj je star  politični maček, morda bi lahko namesto oznake maček rekla tudi lisjak.  Postavlja pa se vprašanje, ali je ta možak lahko primerna alternativa  sedanjemu predsedniku vlade – Janezu Janši.« Markeš odgovarja, da gre za široko polje premisleka in debate. Sam upa,  da do tega ne bo prišlo. Če pogledamo analitično, pa je očitno ponudba  na mizi. »Kolikor poznam Erjavca, je to pozicijo izsilil, verjetno je  sam predlagal ali morda šel do tistih, ki si bi želeli, da Janša ne bi  bil več predsednik vlade, in izrazil pripravljenost za to poz

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat o javnem spodbujanju sovraštva. V glasilu, ki ga komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš ne nameravata poimenovati, je ta teden izšel zapis, ki pravi, da je  virus božje delo, ki bo prinesel očiščenje, pri katerem bo najbolj  naklonjen beli rasi. V uredništvu glasila trdijo, da gre za gloso. Ali Žerdin je prepričan, da se tako odkrit rasizem, kot veje iz tega  članka, v našem prostoru še ni pojavil. »Gre za javno spodbujanje in  razpihovanja sovraštva. Za nestrpnost,« trdi Janez Markeš, ki je  prepričan, da bi morala država po uradni dolžnosti reagirati.   Komentatorja se dotakneta tudi dileme o tem, ali je možen kompromis med  tistimi, ki pozivajo, naj državo zaradi neučinkovitosti zaščitnih  ukrepov popolnoma ustavimo in tistimi, ki temu nasprotujejo. »O tem  težko odločim. Zagotovo bolj zaupam stroki,« pravi Markeš, ki vidi resen  problem v izkoriščanju virusa za druge stv