Kulturnice

Razstava, ki si je naslov sposodila iz pesmi Franeta Milčinskega - Ježka in je do februarja 2025 na ogled na sedežu Zgodovinskega arhiva Ljubljana na Trdinovi 4, se posveča razvoju vrtcev v Ljubljani po drugi svetovni vojni vse do konca 70. let preteklega stoletja. V ljubljanski enoti arhiva so namreč v zadnjih desetih letih v varstvo sprejeli okoli 30 fondov vrtcev iz osrednje Slovenije, od tega 24 ljubljanskih. Pri čemer bogastvo dokumentov, nastalih po drugi svetovni vojni, kaže, kako so se Ljubljančani lotili graditve nove družbe, v kateri je bila skrb za otroke zelo pomembna.

Jutri se bo v Linhartovi dvorani odvil tradicionalni filmsko-glasbeni dogodek Slovenske kinoteke, Cankarjevega doma in programa Ars, ki se jim letos pridružuje še Simfonični orkester RTV Slovenija. Ta bo ob filmu Zora: Pesem o dveh ljudeh Friedricha Wilhelma Murnaua, ki velja za enega najlepših in največjih nemih filmov, izvedel partituro Andreja Goričarja pod vodstvom skladatelja. Na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma pa bo v nedeljo slovenska premiera hipnotične plesne predstave Gran Bolero Gala, ki je nastala po idejni zasnovi španskega plesalca in koreografa Jesúsa Rubia Game. Vabljeni k poslušanju!

Ogromno božičnih pesmi obstaja, ki so se stoletja med generacijami pretakale v obliki ljudskega izročila, sporočilo božiča je bilo v zgodovini v navdih tudi mnogim skladateljem. V teh dneh ga skoraj ni mesta po Sloveniji, kjer se ne bi na tradicionalnih koncertih slišale domače in tuje božične pesmi. Mi smo se z Valovim mikrofonom odpravili v Litijo, kjer že 27 let pod vodstvom Helene Fojkar Zupančič deluje Zbor svetega Nikolaja, ki združuje pevce od blizu in daleč in se ponaša z vrsto nagradami.

Berta Bojetu Boeta je petnajst let igrala v Lutkovnem gledališču v Ljubljani in bila ena izmed ustanoviteljic in igralk Koreodrame, v kateri je bila leta 1984 premierno uprizorjena njena poetična drama Pogovor v hiši Karlstein. Štiri leta pozneje je igra z naslovom Besede iz hiše Karlstein izšla kot pesniška zbirka. Pred premiero zvočne igre predstavljamo proces raziskovanja prostora odnosov za uprizarjanje zahtevnih čustvenih stanj.

Do 19. januarja 2025 si v ljubljanski galeriji Vžigalica lahko ogledate retrospektivno-dokumentarno razstavo Johna Feknerja, ki je bil del živahne newyorške umetniške scene konec sedemdesetih in v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Med drugimi je razstavljal z Donom Leichtom, Keithom Haringom, Davidom Wojnarowiczem in Jenny Holzer. V Ljubljani pa zdaj gostimo prvo samostojno predstavitev njegove umetnosti v javni instituciji. Zakaj ravno Ljubljana? Vse se je začelo leta 1909, ko se je na Karlovški cesti v Ljubljani rodil Ivan Fekner, Johnov oče. John je gostovanje v naši prestolnici več kot sto let pozneje tako izkoristil tudi za raziskovanje svojega družinskega drevesa.

Zdenko Matoz je novinar in publicist. Poleg novinarskega dela je tudi avtor nekaj knjig, med njimi o skupini Orlek. Zgodba skupine Niet je gotovo povsem svojstvena v slovenskem glasbenem prostoru. Od garaže do preboja, pa potem do tragičnega dogodka. Nato premor, vrnitev v devetdesetih in nova zgodba v svežem tisočletju.

14. decembra bi svoj 110 rojstni dan praznoval pesnik, dramatik, igralec, šansonjer in verjetno največji slovenski humorist in satirik Frane Milčinski Ježek. Njegova zapuščina ter opus nas še dandanes opominjata na pomembnost njegovega ustvarjanja ter pronicljivega razmišljanja. O tem, kako se ga spominja, zakaj je pomemben še danes ter tudi o tem, kakšen je bil njun zadnji pogovor, razmišlja njegova vnukinja Nana Milčinski.

Na Malem odru Mestnega gledališča ljubljanskega bo nocoj prva slovenska uprizoritev igre EX, sodobnega nemškega dramatika in režiserja Mariusa von Mayenburga. V igri se njeni protagonisti sprašuje ali so sprejemali prave življenjske odločitve, ali so te odločitve popolnoma dokončne in ali se da še kaj spremenit. Predstava Ex, v režiji Maruše Kink je del trilogije, kjer avtor v vsaki igri presprašuje partnerske odnose, ki prehajajo skozi različna obdobja in faze. Vsi Mayerburgovi junaki so srednjih let, srednjega sloja in srednje uspešni.

V Ljubljano prihaja cirkuška poslastica Cirque Du Soleil, ki bo obiskovalce navduševala in zabavala štiri zaporedne dni. Daniele Finzi Pasca je avtor cirkuške predstave Cirque du Soleil - Corteo, ki se bo pri nas ustavila od 12. do 15. decembra. Z avtorjem ene najbolj obiskanih in izvajanih cirkuških predstav na svetu smo govorili o delu, življenju in navdihu, ki ga črpa predvsem v naravi. Ter tudi o srečanju z materjo Terezijo in o bivanju v zaporu, ki mu je kljub zaprtosti odprl pogled v nove svetove.

"Na najvišjo goro sveta smo potegnili novo, Jugoslovansko smer. Ta – peta po vrsti, po težavnosti pa prva smer – ne bo nadomestila klasičnega pristopa na Everest. Pretežka je, predolgo poteka v veliki višini, izpostavljena je viharjem. Vedno, dokler bo obstajala civilizacija, bo pričala o pogumu, tovarištvu in sposobnosti nekega majhnega naroda, ki je moral zelo pohiteti, da je ujel zamujeno."Tako je že kmalu po odpravi na Everest zapisal njen vodja, alpinist, gorski reševalec, fotograf in pisatelj Tone Škarja. Sodeloval je na 18 alpinističnih odpravah, petkrat kot član in 13-krat kot vodja. O odpravah, pa tudi o alpinizmu na splošno, je napisal veliko del in člankov, ki jih je v knjigi Iskrí se beseda zbral in uredil publicist Žarko Rovšček. Soavtor knjige, ki je izšla pri Planinski zvezi, je posthumno tudi Tone Škarja, ki je sodeloval pri njenem začetku. Foto: Manca Ogrin, PZS

Celovečerni prvenec scenarista in režiserja Perice Raija te dni doživlja premiero v številnih slovenskih mestih. Nizkoproračunski film je nastajal dolgih dvanajst let, zgodba pa se odvija v enem samem dnevu. Projekt je že dobil oznako generacijskega filma, saj je ob njegovem maratonskem nastajanju odraščala ista ekipa igralcev in ostalih ustvarjalcev. Perica Rai ni nikoli mislil, da bo postal filmski režiser. Želja, da bi posnel psihološki triler s protagonistkami, se mu je porodila tik pred končanim podiplomskim študijem kriminalističnega raziskovanja. Glavne protagonistke so: Tina Vrbnjak, Katarina Čas, Nina Ivanišin Janežič, Ula Furlan in Barbara Ribnikar.

Letošnja edicija Animateke se posveča praznovanju animirane ustvarjalnosti v vsej njeni širini. Od prvih animiranih filmov danes najbolj priznanih ustvarjalcev do navdihujočih zgodb mladih slovenskih ustvarjalk in ustvarjalcev, katerih animirani prvenci pričajo tudi o vitalnosti te filmske zvrsti pri nas. Kakšne so novosti letošnjega programa in kaj vse si bomo lahko ogledali na že 21. Animateki?

Simon Demšar je prevajalec, ki je v slovenščino prevedel že številne knjige s področja popularne kulture. Tudi knjigo Abba skozi čas Britanca Gilesa Smitha, ki je bil novinar pri Timesu in Daily Telegraphu ter reviji The New Statesman. V mladih letih je bil tudi glasbenik, pisal je o športu, kulturi, zadnje čase pa o avtomobilizmu in avtomobilih. Leta 1998 so ga izbralI za najboljšega britanskega novinarja. Ko je Abba nastopila na evrovizijskem festivalu leta 1974 v Brightonu, je bil star dvanajst let. Od takrat je zasvojen z glasbo te skupine. No, z glasbo je po malem zasvojen tudi prevajalec Simon Demšar.

V Ljubljani se je pričel 28. bienale oblikovanja z naslovom Dvojna agentka: ali govoriš jezik rož? Bienale letos praznuje 60 let in velja za najstarejši bienale oblikovanja v Evropi. V ospredju letošnje edicije je opozarjanje na aktualne družbene problematike skozi feminizem, zakodiran v jezik rož. Kaj simbolizirajo rože, kako so se v preteklosti uporabljale kot prekrit politični jezik in kako se lahko tako imenovana floriografija uporablja v oblikovanju, smo se pogovarjali z oblikovalci in letošnjo kuratorko bienala Alexandro Midal.

Včeraj so v Atriju ZRC SAZU predstavili uradni, zelo obsežen program, Evropske prestolnice kulture, ki bo prihodnje leto v Gorici in Novi Gorici. Prvič v zgodovini bosta dve mesti ,- ki se stikata tik ob meji -, postali ena prestolnica kulture. Režiserka in avtorica otvoritvene slovesnosti 8.februarja 2025 bo Neda Rusjan Bric, umetniška svetovalka in vodja kandidature.

Ob prvem letu delovanja bo Center Rog v Ljubljani na prvem mednarodnem festivalu RogDizajnDnevi od 18. do 22. novembra predstavil svoje delovanje in dosežke na produktni razstavi in s pestrim spremljevalnim programom. Tri festivalske sklope: dizajn šprint za mlade RogKreaton, konferenca RogForum, razstava izdelkov iz proizvodnih laboratorijev RogExpo povezuje naslovna tema "Kaj se lahko naučimo od naših prednikov?".Sogovorniki: Meta Štular, vodja strateškega razvoja in programov v Centru Rog; Jaka Oman, vodja lesarskega laba; Špela Ulaga, udeleženka delavnice, nekdanja rezidentka Centra Rog; Maruša Ramšak, vodja zelenega laba; Maja Kotar, oblikovalka, ustvarjalka v inkubatorskem programu MladiRog; Francisca Sottomayor, oblikovalka vizualnih komunikacij, na rezidenci v Centru Rog; Asel Yeszhanova, arhitektka, na rezidenci v Centru Rog; Gašper Korat, Luka Korošec, Eva Mustafa, uporabniki projektnega studia v Centru Rog, zagorsko podjetje Nonstop Food. 

91 celovečercev, 14 kratkih filmov in 11 jesenski dni, ko se lahko prepustimo filmofilskim užitkom ob naboru najboljših del svetovnih in domačih cineastov in cineastinj. Kaj in kdo je v ospredju letošnje edicije smo se pogovarjali s programskim vodjem festivala Simonom Popkom.

Dokumentarni roman Andraža Rožmana so literarizirane pripovedi izbrisanih prebivalcev in z njimi povezanih posameznikov, ki jih v skupni lok povezuje več pripovednih niti ter temeljna izkušnja izbrisa na globoko človeški ravni. Kaj vse s(m)o pravzaprav izbrisali in ali lahko izbrišemo tudi posledice?Sogovornika: Andraž Rožman, pisatelj in avtor dokumentarnega romana Tega se ne da izbrisati; Samira Kentrić, ilustratorka.

Prelomnica je bil nedvomno Festival Magnus – homoseksualnost in kultura, ki se je leta 1984 odvil v ljubljanskem Škucu. Od takrat je to gibanje dobivalo in si priborilo prostore za aktivizem, razvoj in ozaveščanje, zdaj pa z razstavo dokumentov in predmetov, ki popeljejo po 40 letih skupnosti LGBT v Sloveniji, dobiva tudi prostor in mesto v muzejskem okolju. Avtorici razstave »Prostori gibanja« Corinne Brenko in Suzana Tratnik sta tudi s pomočjo različnih donatorjev in zasebnih zbirk za razstavo izbrali fotografije, plakate, dokumente srečanj, posvetov, konferenc LGBT-skupnosti in druge simbolične opomnike in zaznamke o prehojeni poti te skupnosti do večje družbene prepoznavnosti in sprejetosti.Sogovornici: Suzana Tratnik, pisateljica, aktivistka, soavtorica razstave Corrine Brenko, kustusinja ljubljanskega Mestnega muzeja

Požar v Brazilskem narodnem muzeju, požar v gotski katedrali Notre-Dame v Parizu, uničujoč požar v stavbi nekdanje danske gospodarske zbornice, pa hude poplave, ki so odnesle bolnico Franjo ... Nesreča žal nikoli ne počiva. Kaj se zgodi z muzejskimi predmeti in slikami, če pride do požara ali poplav? Obiščemo evakuacijsko vajo Narodnega muzeja Slovenije, rešujemo neandertalčevo piščal in iščemo evakuacijsko pot slik Narodne galerije.Sogovorniki: ddr. Mateja Kos Zabel, direktorica Narodnega muzeja Slovenije; mag. Gorazd Lemajič, vodja varnosti v Narodnem muzeju Slovenije; Irena Lačen Benedičič, Direktorat za kulturno dediščino na Minstrstvu za kulturo; Maja Hakl Saje, predsednica Slovenskega muzejskega društva in kustosinja v Muzeju športa; dr. Barbara Jaki, direktorica Narodne galerije.