Minute Za Kmetijstvo In Podeelje

»Globalno je civilizacija zaplezana … odvija se boj za prevlado, EU pa je muzej iluzij, slonečih na starem denarju, družbe z malo otroki, rojenih z zlatimi žličkami v rokah, ki preko razno raznik civilnih iniciativ človeštvo postavljajo pred nepremostljive izzive,« je prva teza, ki jo je v petkovem nastopu na Posvetu v Državnem svetu postavil Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB in vinogradnik.

Mineva osem mesecev, kar je Ustavno sodišče, dokler na pobudo dr. Uroša Stepišnika ne odloči v postopku za oceno ustavnosti Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja, ter nekaterih določbah Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih in Zakona o vodah, z začasno odredbo, kmetom, ki imajo zemljišča na teh območjih, prepovedalo uporabo vseh fitofarmacevtskih sredstev. 

Na Čebelarski zvezi Slovenije so kritični do končnega besedila Uredbe o izvajanju intervencij v sektorju čebelarstva v okviru Strateškega načrta skupne kmetijske politike do leta 2027. Opozarjajo, da so aktivno sodelovali na vseh pripravljalnih sestankih, a njihovih predlogov v končni verziji niso upoštevali in zdaj prihaja do zapletov z izvedljivostjo. 

Goveja virusna diareja je virusna bolezen goveda, ki povzroča driske, pljučnice, abortuse, oslabitev imunskega sistema, slabšo plodnost, podaljšan poporodni premor, slabši prirast in prezgodnje izločitve živali. Bolezen povzroča veliko gospodarsko škodo v vsaki okuženi reji, hkrati pa tudi za državo pomeni velike ekonomske izgube. Ukrep za izkoreninjenje te bolezni je po novem vključen v t.i. ukrep Dobrobit živali in sicer na način, ki omogoča vsem govedorejcem, da se vključijo, so v svojih čredah deležni monitoringa in v primeru odkrite okužbe tudi diagnostične pomoči pri saniranju stanja v čredi. V včerajšnji nedeljski kmetijski oddaji je dr. Ivan Toplak vse rejce povabil, da se najkasneje do 28. februarja prijavijo v ukrep.

Kmetje z letošnjim letom stopajo v novo obdobje t.i. SKP in zaradi tega je letos izjemoma še do konca februarja čas, da se odločijo in morda stopijo v, odslej se bo temu reklo, intervencijo Ekološko kmetijstvo in Ekološko čebelarstvo. Mnogih je strah birokracije, evidenc, in ostale papirnate vojne. Aleš Fister, eko kmet in predsednik Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije pa pravi, da je stvar obvladljiva.

»Za zagotovitev enakih pogojev za vse državljane, je bilo potrebno zagotoviti, da se podatek o boniteti za vse parcele pripiše na podlagi podatkov o tleh, klimi in reliefu, torej enotnih in strokovno preverjenih kriterijih za vsa zemljišča v Sloveniji,« spremembo podatka o boniteti kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki se je zgodila lani jeseni, pojasnjuje Franc Ravnihar, direktor Urada za nepremičnine na Geodetski upravi Republike Slovenije.

Dobro razvito ekološko kmetovanje lahko pomeni del uspešnega trajnostnega razvoja JV Slovenije, pravi mag. Uroš Brankovič in jutri ob 9.00 vabi na forum, ki bo potekal na KGZ Novo mesto - Šmihelska cesta 14 in na katerem bodo govorili, kako ta razvoj doseči preko regionalnega sodelovanja vseh akterjev in finančnih virov EU. 

Pred dnevi smo poročali, da je Upravno sodišče društvu Alpe Adria Green priznalo status stranke v postopku za pridobitev okoljevarstvenega soglasja za del kanalizacijskega kanala C0 med Črnučami in Brodom v Ljubljani. Na odločitev sodišča naj bi se danes uradno odzvali na Mestni občini Ljubljana, medtem pa lastniki zemljišč, na katerih poteka gradnja, že mesece opozarjajo, da gradbinci za to nimajo ustreznih soglasij. Pravno pomoč pri tem jim nudi KGZS.

O pravilnih nadaljnih korakih je v nedeljski kmetijski oddaji svetoval mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat.

Novela Zakona o kmetijstvu in sprememba Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev prinašata nove zahteve glede vodenja podatkov kmetije v Registru kmetijskih gospodarstev. Tako v evidencah ni več zahtevan vpis namestnika nosilca kmetije in članov kmetijskega gospodarstva, precejšnje spremembe pa se dotikajo dokazil glede zemljišč v uporabi.

V javnosti se je v zadnjem mesecu govorilo o dveh različnih datumih začetka letošnje subvencijske kampanje in sicer 15. februarju oziroma 15. marcu. A noben ne drži, saj bodo letos kmetje lahko pristopili k elektronskemu vnosu vlog za ukrepe kmetijske politike od 1. aprila naprej, pravi generalna direktorica Direktorata za kmetijstvo na Ministrstvu za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Maša Žagar.

Odbor Državnega zbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo predvidoma 2. februarja obravnaval pomen živinoreje za slovensko kmetijstvo in samooskrbo. Sklic nujne seje so včeraj zahtevali poslanci NSi, ki članom odbora predlagajo, naj vlado in resorno ministrstvo pozovejo k aktivni podpori slovenske živinoreje.

V Državnem zboru se je v ponedeljek odvijal potekal posvet z naslovom: »Za boljšo prihodnost živali«, ki so se ga poleg predstavnikov številnih nevladnih organizacij udeležili tudi najvišji predstavniki države. Čeprav je bilo v nastopih veliko pozornosti namenjene predlogom izboljšav ureditve zakonodaje s področja varstva in zaščite živali, in čeprav se je veliko pozornosti namenjalo predvsem kmetijstvu in vprašanju rejnih živali, je celodnevni posvet na trenutke potekal v dokaj mučnem ozračju, saj so nekateri predstavniki nevladnih organizacij zelo jasno izpostavljali nesprejemljivost živinoreje.

V politiki ni naključij, je decembra ustanovitev Strateškega sveta za prehrano, ki je posvetovalno telo predsednika vlade Roberta Goloba, komentiral predsednik KGZS Roman Žveglič in dogajanje označil kot škodljivo za živinorejo in vse prebivalce Slovenije.

Z začetkom novega obdobja SKP, v katerega kmetje vstopajo v letošnjem letu, bo spet mogoče vstopiti v t.i. Integrirano pridelavo. Ta žal v minulem programskem obdobju ni bila podprta, čeprav z uporabo naravnih virov in mehanizmov, ki zmanjšujejo negativne vplive kmetovanja na okolje in zdravje ljudi, omogoča pridelavo kakovostne hrane. V zadnjih dveh desetletjih se je pogosto pokazalo, da odločitvi za t.i. integrirano pridelavo pogosto sledi tudi odločitev za prehod v ekološko kmetovanje, pa med drugim pravi Igor Škerbot, svetovalec spec. za poljedelstvo, vrtnarstvo in okrasne rastline na KGZ Celje.

V četrtek se izteče rok, do katerega lahko kmetije v ocenjevanje za sodelovanje na letošnjem že 34. Festivalu dobrot Slovenskih kmetij prijavijo svoje izdelke. Postopek prijave je enak kot v preteklosti pravi vodja organizacijskega odbora Peter Pribožič. 

Večina Petrolovih prodajnih mest, kjer se je v preteklosti prodajalo ekstra lahko kurilno olje, že ponuja gorivo KOEL GK, ki je po novem namenjeno tako za uporabo v kmetijstvu in gozdarstvu, kot tudi za ogrevanje. V družbi Petrol d.d. še dodajajo, da bo na »preostalih prodajnih mestih, ki so primerna za prodajo tovrstnega goriva, novo gorivo na voljo do konca tega meseca.« Za naš radio so še pojasnili, da »družba Petrol število prodajnih mest z novo vrsto goriva zaenkrat ne namerava povečevati,« kar pomeni, da bo od februarja naprej novo gorivo na voljo na približno 250 Petrolovih bencinskih servisih.

Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano je tik pred koncem leta sprejelo odločitev, da se rok za prijavo oziroma obnovo prijave v kontrolo ekološkega kmetovanja tokrat izjemoma podaljša do 28. februarja 2023. Gre za administrativno postavljeno mejo, ki omogoča dostop do plačil… pravi Mitja Zupančič, svetovalec specialist za ekološko pridelavo, ki deluje na Kmetijsko gozdarskem zavodu Celje.

Na kmetijskem ministrstvu še dodajajo, da če je prišlo do sprememb na zemljiščih zaradi nakupa, prenehanja uporabe oziroma spremembe dejanske rabe ali če nosilci kmetijskih gospodarstev ugotovijo, da meje grafičnih enot rabe (GERK-ov) odstopajo od stanja v naravi, se bo tudi letos potrebno na pristojni upravni enoti naročiti za ureditev podatkov. To bo mogoče od 31. januarja naprej.

Tudi slovensko kmetijstvo z novim letom stopa v novo obdobje t.i. Skupne kmetijske politike, katerega cilji so širši, bolj »zeleni« in zahtevnejši. Vsaka država članica je namreč glede na svoje razmere zastavila strategijo in program ukrepov, učinkovitost uresničevanja pa bo redno spremljala EU komisija. Tako v drugem stebru SKP v Sloveniji uvajamo povsem nove intervencije na področju podnebja, biotske raznovrstnosti, biotičnega varstva rastlin, varovanja voda, varovanje Natura 2000 območij in tudi testiranje naravovarstvenih ukrepov na zavarovanih območjih. Precej višja podpora pa je po besedah ministrice za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Irene Šinko namenjena tudi ekološki pridelavi.