Minute Za Kmetijstvo In Podeelje

Danes goduje sveti Ambrož, cerkveni učitelj ter zavetnik čebelarjev in navada je, da se na njegov god čebelarji zberejo pri sv. maši, v zahvali za minulo čebelarsko sezono in s prošnjo za uspeh v prihodnji. To lepo tradicijo ohranjajo v mnogih krajih po Sloveniji. Zvečer ob 18.00 pa bo posebej slovesno na Viru pri Domžalah, saj bodo tamkajšnji čebelarji že pred sveto mašo prisostvovali blagoslovu bandera sv. Ambroža. Več o tem Viktor Svetlin.

V preteklosti so bili visokodebelni sadovnjaki sestavni del vsake kmetije z razvojem intenzivnega sadjarstva so sicer postajali ekonomsko manj zanimivi, in zato se je tudi zanje manj skrbelo in jih obnavljalo. A danes se stvari marsikdaj nepričakovano obračajo, pri obnovi pa je zelo pomembno znanje in pravilen pristop. Projekt Visokodebelni pašni sadovnjaki kot nova kmetijska praksa se s prihodom letošnje zime zaključuje. Ob vseh izkušnjah, ki jih je prinesel, pa je verjetno najpomembneje, da je vse to, skupaj z mnogimi uporabnimi informacijami in nasveti zbrano tudi v posebnem priročniku pravi Tamara Urbančič, ki je projekt, ki je bil sofinanciran tudi iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Celotnemu pogovoru o tej zanimivi temi lahko prisluhnete v posnetku nedeljske kmetijske oddaje.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v Uradnem listu objavilo 5. javni razpis za naložbe v skupinske namakalne sisteme, katerega cilj je zmanjšati občutljivost slovenskega kmetijstva na podnebne spremembe. Tokrat je na voljo 2 mio EUR nepovratnih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in iz proračuna Republike Slovenije.

Letos je samo še do srede čas, da z gnojišč odpeljete in raztrosite hlevski gnoj, potem bodo ta opravila do začetka pomladi prepovedana. Medtem ko splošna časovna prepoved gnojenja s tekočimi organskimi gnojili, to je gnojnico in gnojevko, v večjem delu Slovenije velja od 15. novembra do 1. marca, pa je gnojenje s s hlevskim gnojem prepovedano od 1. decembra do 15. februarja. Prav tako uredba od 15. oktobra do 1. marca prepoveduje gnojenje z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik.

Dobre in kakovostne letine hmelja, si brez namakanja skoraj ne moremo zamisliti. A namakanje te kulture zahteva precej znanja in pravilnega opazovanja, trend in najnovejši pristop pa je v kapljičnem namakanju. Dr. Boštjan Naglič z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije pravi, da so izsledki pilotnega projekta, ki so ga izvajali zadnji dve leti na nekaterih hmeljarskih kmetijah, jasno pokazali na prednosti, ki jih prinaša sistem napovedovanja namakanja…

Uvajanje alternativnih možnosti varstva hmelja pred škodljivimi organizmi glede na podnebne spremembe, je bil naslov pilotnega raziskovalnega projekta, ki je pod vodstvom Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije na nekaj hmeljarskih kmetijah potekal zadnji dve leti. Dr. Magda Rak Cizej, ki je projekt vodila, pravi, da so rezultati zelo spodbudni in upa, da bodo prepričali tudi na dolgi rok.

V petek smo obeležili Dan slovenske hrane in naši otroci v vrtcih in šolah so bili tudi letos deležni tradicionalnega slovenskega zajtrka, ki ga sestavljajo mleko, kruh z maslom in medom ter jabolko. Predvsem vzgojiteljice v vrtcih se pogosto srečujejo z dejstvom, da otroci zavračajo hrano, ki jo ne poznajo. Upokojena vzgojiteljica Anica, ki je službovala v Župnijskem vrtcu na Vrhniki, nam je predstavila njihov posnemanja vreden pristop.

V naših vrtcih in osnovnih šolah bo danes na obisku kar precej mladih kmetov, marsikje pa so se v teh ustanovah odločili, da se bodo vzgojne skupine odpravile na kratek obisk na bližnjo kmetijo, da bodo otroci lahko videli, kako tam poteka delo. Mlada kmetica Andreja Grobiša pravi, da so taki obiski zelo pomembni.

Na živinorejskih kmetijah, kjer se ukvarjajo s pridelavo mleka in se odločijo tudi za predelavo v mlečne izdelke, so zelo veseli, če je povpraševanje po teh izdelkih redno in omogoča načrtovanje. Mateja Volčič s Kmetije pr’ Janež v Retečah, ki slovi po odličnem domačem sladoledu je spregovorila tudi o tem, pa tudi kako priti skupaj s ceno.

V Mlekarni Celeia so aprila, na posebni slovesnosti, ki je sledila izboru, Aleksandro Matan uradno razglasili za Mlečno kraljico Zelene Doline Slovenije. Tako je za leto dni postala glavna promotorka slovenske pridelave mleka, ki je ena najpomembnejših kmetijskih panog, saj poleg mleka in mlečnih izdelkov pomaga ohranjati idilični izgled slovenske krajine.

V petek bomo spet obeleževali dan slovenske hrane, otroci v vzgojno varstvenih ustanovah in osnovnih šolah pa bodo tudi letos deležni tradicionalnega slovenskega zajtrka, mleka, kruha z maslom in medom ter jabolka. Letos bodo ob tem posebej razmišljali o dobrobiti, ki jo prinaša uživanje mleka in na Zvezi slovenske podeželske mladine so na to temo pripravili tudi posebne didaktične vsebine.A čebelarji, ki so bili pred 15-timi leti pobudniki te akcije pravijo, da je čas, da naredimo konkretne korake naprej.

Sv. Matin iz mošta dela vin, pravi star pregovor. Vinogradniki so ob današnjem prazniku hvaležni, saj imajo po zelo težavnem pridelovalnem letu zaznamovanem s sušo, sicer nekoliko manjši pridelek, ta pa se ponaša s kakovostjo, ki ga dela zgodovinskega. Direktor Kleti Brda, Silvan Peršolja vabi, da ga spoštljivo okušamo!

V letošnji akciji nadzora nad nezakonito prodajo in potvorbami fitofarmacevtskih sredstev je Europol zaznal povečanje trgovine z nedovoljenimi fitofarmacevtskimi sredstvi predvsem na jugu Evrope in na območju Črnega morja. Rezultati kažejo na precejšen porast deleža nezakonitih pesticidov, ki izvirajo iz Turčije, čeprav Kitajska kot država izvora še vedno ostaja na prvem mestu te problematične statistike.

Ajda je strniščni dosevek, ki njivam prinaša veliko dobrobiti. V dobrih letih prav sredi oktobra požanjemo tudi pridelek zrnja. Letos so marsikje težave, ki so posledica hude poletne suše pravi mag. Jože Mohar.

OMD plačila niso dohodkovna plačila, ampak pomenijo zgolj delno pokrivanje dodatnih stroškov, ki jih prinaša kmetovanje na za obdelovanje zahtevnih območjih, pravi Roman Žveglič. Janez Beja pa opozarja, da se bo ta obdavčitev poznala pri upravičenosti do otroških dodatkov, plačila vrtcev, štipendij…

Vsa ta tri žita se morajo, če ciljamo na dobre pridelke, pred nastopom zime dovolj razviti in razrasti. Vsekakor pa je dobro izbirati zgodnejše sorte, svetuje mag. Jože Mohar.

Vodja oddelka za trajnostni razvoj pri Triglavskem narodnem parku Davorin Koren pravi, da je trenutno sirarsko živih 22 planin in da si prizadevajo, da bi park vzpostavljal pogoje, ki bi planinam omogočili, da se še naprej razvijajo. Prav zato so podprli tudi letošnjo konferenco Evropske mreže kmečkih in obrtnih sirarjev, ki je bila namenjena prav področju planinskih sirov.

Vabljeni na 3. FESTIVAL SLOVENSKIH SIROV v kongresnem centru Brdo pri Kranju, kjer boste lahko od 12.00 naprej na enem mestu pokušali devetdeset sirov tridesetih sirarjev ter številne evropske sire. Postregli bodo tudi z jedmi, narejenimi na osnovi planšarskih sirov.  Ob 15. uri bo predavanje znanega francoskega (savojskega) zorilca sirov Maxa Schmidhauserja, ki bo predstavil družinsko tradicijo, poklic zorilca in pomen zorenja sirov.

Na pobudo Generalne skupščine Združenih narodov danes že tretjič obeležujemo Mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani. Te dni bomo tako slišali precej dejstev, ki naj nas spodbudijo k drugačnemu, bolj skrbnemu odnosu do hrane. Kar 68 kg naj bi jo v povprečju vsako leto zavrgel vsak prebivalec Slovenije. Ekologi brez meja pa so se letos odločili za novo akcijo…